Administrative court dismisses appeal against compensation order for illegal construction based on prior building inspection ruling.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's appeal against an order requiring compensation for illegal construction and land degradation. The plaintiff argued the structure was a simple object with proper documentation and should not have been penalized for proximity to existing buildings. The court rejected these claims, ruling that the administrative agency had valid grounds based on a final building inspection decision and that the plaintiff's arguments should have been raised against that specific inspection ruling.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1), 63. člen 1. odstavek; An administrative court may dismiss an appeal against a compensation order for illegal construction if the lower court correctly applied the law based on a final administrative decision establishing the illegality, and the appellant's defenses regarding the nature of the structure or documentation were properly directed at the original inspection ruling rather than the subsequent compensation order.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Upravni organ je imel podlago za izdajo izpodbijane odločbe o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora in določitev plačila nadomestila za parcelo številka 2206/7 v pravnomočni odločbi Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor z dne 19. 11. 2013, s katero je bil tožniku izrečen inšpekcijski ukrep v zvezi z ustavitvijo nadaljnje gradnje in odstranitvijo objekta. Tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da so na tem zemljišču vse gradnje imele potrebno dokumentacijo, da ni nikjer navedeno, da bi moral biti objekt na tej parceli oddaljen od obstoječih objektov več kot 1m, da gre za enostavni objekt, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, sodišče zavrača kot neutemeljene. Vsebinsko se ti ugovori nanašajo na prej navedeni gradbeni inšpekcijski ukrep, ki je podlaga za izdajo izpodbijanega odločbe in bi tožnik takšne ugovore lahko morebiti uveljavljal samo zoper to gradbeno inšpekcijsko odločbo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano odločbo je odločeno, da je A.A. (tožnik v tem sporu) zavezanec za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nedovoljene gradnje stanovanjskega objekta, lociranega na zemljišču s parcelno številko 2206/7, k.o. … (1. točka izreka). Zavezanec je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora v skupnem znesku 547,20 EUR in sicer v 5. obrokih (4. obroki po 110 EUR in zadnji 107,20 EUR). V izreku je še določeno, kdaj zapadejo v plačilo prvi obrok in ostali štirje obroki ter naveden predhodni račun Upravne enote Velenje, na katerega se nakazilo opravi.
2. V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da je bil tožniku izrečen gradbeni inšpekcijski ukrep, iz pravnomočne odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Celje, številka 06122-1670/2013-8 z dne 19. 11. 2013 je razvidno, da je gradbena inšpektorica inšpekcijskemu zavezancu naložila, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo stanovanjske hiše, nepravilne tlorisne oblike, maksimalnih tlorisnih dimenzij 13m x 7,60m, višinski gabarit pritličje + podstrešje, brez kolenčnega zidu, višine v kapi 2,80m s streho simetrično kapnico v naklonu 30 stopinj, smer slemena vzhod zahod, zgrajen na vzhodni strani zemljišča s parcelno številko 2206/7 k.o. … (ID ..., številka stavbe 3110).
3. Prvostopenjski organ se sklicuje na 157. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), po katerem je zavezanec po prvem odstavku tega člena dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. V nadaljevanju navaja kriterije, ki izhajajo iz Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njihovega plačila (v nadaljevanju Uredba), ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije. Upošteva se tudi PUP planske celote 04 za dele mesta Velenje. Iz kartografske dokumentacije tega PUP izhaja, da leži parcela, na kateri je izvedena obravnavana gradnja, v območju urejanja z oznako S4/20a, morfološke enote 11. Zemljišče s parcelno številko 2206/7 k.o. … leži na zemljišču, ki je določeno kot stavbno zemljišče. Vse novogradnje morajo biti oddaljene od sosednje parcelne meje 4,00m. S pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele je lahko odmik tudi manjši. V nadaljevanju podrobno razlaga vse kriterije in vse faktorje za odmero nadomestila, kar pa sodišče v sodbo ne povzema. Razlaga ugotovitve inšpekcijske odločbe o nedovoljeni gradnji ter obravnavo odmerjenega nadomestila z določenimi roki.
4. S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega organa in navaja dejanske in pravne razloge, ki so že navedeni v prvostopenjski odločbi.
5. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Poudarja, da so na zemljišču s to parcelno številko 2206/7 k.o. … vse gradnje imele potrebno dokumentacijo in vse gradnje enostavnih objektov so bile dovoljene. Gre za enostavni objekt in ni nikjer navedeno, da bi moral biti oddaljen od obstoječih objektov več kot 1m. Za objekt, ki je postavljen ob obstoječem objektu, ni utemeljeno plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Tožnik smiselno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi, ker so v tem primeru pridobljene vse potrebne lokacijske dokumentacije za postavitev enostavnih objektov.
6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.
7. Tožba ni utemeljena.
8. Po presoji sodišča je organ prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, katerega odločitev je s pritožbeno odločbo potrdil drugostopenjski organ, na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabil pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:
9. V obravnavanem primeru je nesporno, da je imel upravni organ podlago za izdajo izpodbijane odločbe o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora in določitev plačila nadomestila za parcelno številko 2206/7 k.o. ..., v pravnomočni odločbi Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje, številka 06122-1670/2013-8 z dne 19. 11. 2013, s katero je bil tožniku izrečen inšpekcijski ukrep, v zvezi z ustavitvijo nadaljnje gradnje in odstranitvijo objekta na zemljišču s parcelno številko 2206/7 k.o. … ID ..., številka stavbe 3110. To pomeni, da je imel upravni organ vso dejansko in tudi pravno podlago za izrek spornega nadomestila. Tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da so na tem zemljišču vse gradnje imele potrebno dokumentacijo, da ni nikjer navedeno, da bi moral biti objekt na tej parceli oddaljen od obstoječih objektov več kot 1m, da gre za enostavni objekt, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, sodišče zavrača kot neutemeljene. Vsebinsko se ti ugovori nanašajo na prej navedeni gradbeni inšpekcijski ukrep, ki je podlaga za izdajo izpodbijanega odločbe in bi tožnik takšne ugovore lahko morebiti uveljavljal samo zoper to gradbeno inšpekcijsko odločbo.
10. Sodišče je tožbo, kot neutemeljeno, zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.