Unemployment benefit claim dismissed; total insurance period must include only periods with unemployment insurance contributions paid.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

[JEDRO]

Zavarovalna doba po 14. točki 5. člena ZUTD predstavlja obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače. V zavarovalno dobo, ki se upošteva pri določanju dolžine prejemanja denarnega nadomestila, se upošteva obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti. To pomeni, da se pri priznanju nadomestila za primer brezposelnosti doba, za katero prispevki za primer brezposelnosti niso bili plačani, ne more upoštevati. Tožnica je dosegla 26 let, 4 mesecev in 5 dni zavarovalne dobe. Z upoštevanjem časa, ko je bila predhodno prijavljena na Zavodu za zaposlovanje RS kot brezposelna oseba ter hkrati prejemala denarno nadomestilo, pa skupaj 31 let, 7 mesecev in 6 dni. Tožnica ne dosega skupno 35 let zavarovalne dobe in s tem pogoja, določenega v drugem odstavku 69. člena ZUTD, da bi se ji pri odmeri nadomestila za primer brezposelnosti upoštevala celotna zavarovalna doba in ne le čas zadnjega zavarovanja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala odpravo upravnih odločb tožene stranke in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. ... z dne 29. 11. 2013 ter odločba Republike Slovenije Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 4. 3. 2014 ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje Zavodu za zaposlovanje.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava v smislu 2. in 3. točke 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1). Navaja, da je dejansko stanje zmotno ugotovljeno, ker sodišče glede trajanja prejemanja denarnega nadomestila pri tožnici, ni upoštevalo celotne dosežene zavarovalne dobe, kot obdobje vsakokratnega dejanskega zavarovanja, temveč le zavarovalno dobo v trajanju zadnje njene zaposlitve. Sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo tudi materialno pravo in sicer prvi odstavek 69. člena Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUTD), ker je ni presojalo v smislu specialne določbe 42. točke prvega odstavka 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Pojem zavarovalne dobe v smislu 69. člena ZUTD je potrebno razumeti v skladu z opredelitvijo zavarovalne dobe po zgoraj citirani določbi člena 7/I. točka 42 ZPIZ-2, v kateri je eksplicitno določeno, da je zavarovalna doba obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V konkretnem primeru gre za spor o pravici do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Sporno v tej zadevi pa je, ali tožnica izpolnjuje pogoje, določene v drugem odstavku 69. člena ZUTD za priznanje nadomestila za primer brezposelnosti v daljšem trajanju.

6. V predsodnem postopku je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje s prvostopno odločbo št. ... z dne 29. 11. 2013, potrjeno z dokončno odločbo opr. št. ... z dne 4. 3. 2014 tožnici priznal pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas treh mesecev. Hkrati je odločil, da denarno nadomestilo znaša 626,93 EUR bruto oziroma 490,88 EUR neto mesečno in se izplačuje od 1. 11. 2013 do 31. 1. 2014. Takšno odločitev je sodišče prve stopnje štelo za pravilno in zakonito, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče.

7. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v ZUTD. Ta v 59. členu določa, da pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti lahko pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih in sicer pravice iz zavarovanja pridobi zavarovanec izključno le na podlagi plačila prispevkov, če zakon za posamezen primer ne določa drugače. Glede na 60. člen ZUTD, brezposelna oseba lahko uveljavlja denarno nadomestilo v trajanju treh mesecev za zavarovalno dobo od 9 mesecev do 5 let oziroma največ 25 mesecev zavarovanci, starejši od 55 let in z zavarovalno dobo več kot 25 let.

8. V prvem odstavku 69. člena ZUTD je določeno, da se v zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila pri ponovnem uveljavljanju pravice, ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena, in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. Glede na drugi odstavek 69. člena pa določba prvega odstavka 69. člena ZUTD ne velja za zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe.

9. Pogoj, da se za odmero pravice do denarnega nadomestila pri ponovnem uveljavljanju pravice, ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena, in zavarovalna, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila, je torej dopolnjena starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe.

10. Zavarovalna doba po definiciji določeni v 14. točki 5. člena ZUTD predstavlja obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače. V zavarovalno dobo, ki se upošteva pri določanju dolžine prejemanja denarnega nadomestila, se torej upošteva obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti. Smiselno enako je določeno tudi v drugem odstavku 59. člena ZUTD, ki jasno določa, da pravico za primer brezposelnosti pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov za primer brezposelnosti.

11. Pomeni, da se pri priznanju nadomestila za primer brezposelnosti doba, za katero prispevki za primer brezposelnosti niso bili plačani, ne more upoštevati. Glede na takšno pravno ureditev, pritožba neutemeljeno vztraja, da se pri ugotavljanju pogojev za priznanje nadomestila za primer brezposelnosti, upošteva definicija zavarovalne dobe, določene v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Ta v 42. točki prvega odstavka 7. člena določa, da zavarovalna doba predstavlja obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki. Gre za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih plačujejo tudi osebe, ki se prostovoljno vključijo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Te osebe so same zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev in delodajalcev, razen v primeru prejemanja nadomestil. Medtem, ko se za primer brezposelnosti zavarujejo osebe, določene v 54. členu ZUTD, med drugim osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, osebe, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, prejemniki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in druge taksativno določene osebe. Lahko pa se prostovoljno vključijo v zavarovanje za primer brezposelnosti tudi osebe, ki so taksativno določene v 57. členu ZUTD. Ne v 54. in ne v 57. členu ZUTD pa niso naštete osebe, ki so prostovoljno zavarovane v pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

12. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožnica dosegla 26 let, 4 mesecev in 5 dni zavarovalne dobe. Z upoštevanjem časa, ko je bila predhodno prijavljena na Zavodu za zaposlovanje RS kot brezposelna oseba ter hkrati prejemala denarno nadomestilo, pa skupaj 31 let, 7 mesecev in 6 dni. Tako, da tožnica ne dosega skupno 35 let zavarovalne dobe in s tem pogoja, določenega v drugem odstavku 69. člena ZUTD, da bi se ji pri odmeri nadomestila za primer brezposelnosti upoštevala celotna zavarovalna doba in ne le čas zadnjega zavarovanja.

13. Tožnica je sicer dosegla 35 let, 7 mesecev in 23 dni skupne pokojninske dobe, vendar je bila od tega prostovoljno vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje v trajanju 3 let, 3 mesece in 26 dni. Za to obdobje pa ni izkazala, da bi bila zavarovana za primer brezposelnosti, da bi se ji tudi čas prostovoljnega zavarovanja v pokojninskem in invalidskem zavarovanju štel kot pogoj za priznanje nadomestila za primer brezposelnosti.

14. Glede na vse obrazloženo, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo, pritožbeno sodišče pa v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo tožničino pritožbo in kot pravilno ter zakonito, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.