Supreme Court rejects transfer of jurisdiction due to lack of complete judicial disqualification under ZPP Art. 66.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a plaintiff's request to transfer jurisdiction to another court, citing the lack of a complete judicial disqualification. Although the plaintiff argued bias due to a judge's connection to a company linked to the court president, the court noted that other judges in the civil department remained available. The court held that since the entire civil department was not disqualified, the specific condition for mandatory transfer under Article 66 of the Code of Civil Procedure was not met.
Legislator headnote
AI generated66. člen ZPP; 67. člen ZPP: Transfer of jurisdiction is mandatory only when the entire court cannot proceed due to disqualification; mere suspicion of bias without complete judicial unavailability does not justify transfer.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče se zavrne.
[JEDRO]
Niti v primeru, da bi bilo o predlogu za izločitev vseh sodnikov civilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani ugodeno, predlog za prenos pristojnosti ne bi bil utemeljen. Ker sodniki civilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani niso edini sodniki tega sodišča, pogoj iz 66. člena ZPP ne bi bil izpolnjen.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica je vložila pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I P 570/2012 z dne 5. 2. 2016. Hkrati je na sodišče naslovila vlogo, v kateri predlaga izločitev predsednika Višjega sodišča v Ljubljani in vseh sodnikov civilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani. Obenem je podala predlog za prenos v reševanje drugemu stvarno pristojnemu sodišču v Republiki Sloveniji. V njem trdi, da je sodnica, ki je reševala predmetno pravdno zadevo povezana s podjetjem I. d.o.o., ki je v lasti sina bivše višje sodnice v Ljubljani A. A. Pri tem podjetju svoje storitve trži tudi predsednik Višjega sodišča v Ljubljani . Glede na to, da gre za predsednika višjega sodišča, ki ima brez dvoma vpliv na dodeljevanje spisov sodnikom civilnega oddelka v reševanje, prav tako pa gre za občutek povezanosti sodnice A. A., ki je bila nedavno tega upokojena, s še aktivnimi sodelavci Višjega sodišča v Ljubljani, tožnica po lastnem mnenju ne bo mogla doseči pravno korektne sodbe oziroma ji odločitve sodišča že vnaprej vzbujajo dvom, da bo odločanje o njeni pritožbi pristransko.
2. Okrožno sodišče v Kranju je predlog tožeče stranke za prenos pristojnosti predložilo v odločanje Vrhovnemu sodišču.
3. Predlog ni utemeljen.
4. V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.
5. 66. člen ZPP pa določa, da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, če zaradi izločitve sodnika (oziroma sodnikov) sodišče ne more postopati.
6. Niti v primeru, da bi bilo o predlogu za odločitev vseh sodnikov civilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani ugodeno, predlog za prenos pristojnosti ne bi bil utemeljen. Ker sodniki civilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani niso edini sodniki tega sodišča, pogoj iz 66. člena ZPP ne bi bil izpolnjen.
7. Sicer pa vsebina predloga ne vzbuja dvoma niti o objektivni nepristranskosti sodišča. Trditev, da ima predsednik sodišča „velik vpliv na dodeljevanje spisov“ je neresna. Zadeve se namreč sodnikom dodeljujejo v skladu z določili sodnega reda in ne v skladu z odločitvijo predsednika sodišča. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da v obravnavani zadevi niso podani „drugi tehtni razlogi“ (to so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča), ki bi v skladu s 67. členom ZPP narekovali prenos pristojnosti. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.