VSRS sklep II DoR 68/2016 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Solastnika nepremičnine, zoper katera tožnica vlaga tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na njuni nepremičnini, sta navadna materialna (ne enotna) sospornika, saj ne zakon ne narava pravnega razmerja ne terja enake rešitve spora (196. člen ZPP). Prav tako v tem primeru ni podan enoten ekonomski pomen, zato je v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP pravilna opredelitev vrednosti spornega predmeta diferencirana, to je za vsakega toženca posebej. Seštevanja vrednosti ne povzroči niti morebitna odvisnost revizijske odločitve od rešitve skupnih spornih pravnih vprašanj. Določba petega odstavka 367. člena ZPP v tem procesnem položaju zaradi subjektivne kumulacije ne pride v poštev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica lastnica dela parc. št. 149/2 k. o. ... (ID znak ..), prikazanega na skici izvedenskega mnenja z dne 7. 7. 2015, ki vsebuje elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in je sestavni del sodbe, za kar je bila rezervirana parc. št. pod št. rezervacije ..., ki je označena z rezervirano parc. št. 149/4 k. o. ... V II. točki izreka je še odločilo, da se pri delu parc. št. 149/2 k. o. ... po parcelaciji vknjiži lastninska pravica na tožnico do celote.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev delno ugodilo in sodbo sodišča v II. točki spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za vknjižbo lastninske pravice zavrnilo, sicer pa potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženca sta zoper drugostopenjsko sodbo vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala njeno dopustitev glede pravnih vprašanj:

- ali se je dopustno sklicevati na opravičljivo pravno zmoto glede poteka uživalne meje ob nesporni ugotovitvi, da je bila katastrska meja pravnim prednikom tožnice pokazana;

- kako določno je treba opredeliti obstoj nesoglasij med pravdnimi strankami glede (ne)zavedanja upravičenosti izvrševanja posesti nad stvarjo;

- ali je treba za potrebe dokazovanja nedobrovernosti nesoglasja med pravdnimi strankami določno opredeliti in do popolnosti časovno specificirati ali zadostuje dokazanost obstoja nesoglasij v času priposestvovalne dobe?

4. Predlog ni dovoljen.

5. Vlagatelj (izrednega) pravnega sredstva je dolžan izkazati obstoj pogojev za njegovo dovoljenost. Med drugim mora pravilno označiti in po potrebi utemeljiti vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Revizije namreč ni mogoče dopustiti, če omenjena vrednost ne presega 2.000,00 EUR (četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6. Tožnica je zoper prvega toženca in drugo toženko kot solastnika sporne parc. št. 149/2 k. o. ... vložila tožbo za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Solastnika nepremičnine, zoper katera tožnica vlaga tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na njuni nepremičnini, sta navadna materialna (ne enotna) sospornika, saj ne zakon ne narava pravnega razmerja ne zahtevata enake rešitve spora (196. člen ZPP). Prav tako v tem primeru ni podan enoten ekonomski pomen, zato je v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP pravilna opredelitev vrednosti spornega predmeta diferencirana, to je za vsakega toženca posebej. Seštevanja vrednosti ne povzroči niti morebitna odvisnost revizijske odločitve od rešitve skupnih spornih pravnih vprašanj. Določba petega odstavka 367. člena ZPP v tem procesnem položaju zaradi subjektivne kumulacije ne pride v poštev.(1)

7. Ker sta toženca solastnika sporne nepremičnine vsak do 1/2, pomeni, da je glede na opredeljeno skupno vrednost spornega predmeta 4.000,00 EUR vrednost spornega predmeta za vsakega 2.000,00 EUR. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (za vsakega toženca) zato ne presega 2.000,00 EUR in sodišče revizije ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člen ZPP).

8. Ker predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, ga je sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

---.---

Op. št. (1): M. Ovčak Kos in Ž. Razdrih, Dovoljenost revizije z vidika vrednostnega kriterija - civilnopravni spori, Odvetnik, 2015, št.71, str. 19.