Appeal dismissed; inheritance court correctly allowed heir to prove new grounds despite waiver agreement.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance inheritance court's decision to allow the heir to prove new grounds for inheritance despite a prior waiver agreement. The appellant, a daughter who lived with the decedent and contributed significantly to his wealth, argued that her waiver was invalid because she had changed circumstances and should be entitled to a portion of the estate. The court ruled that the waiver agreement remains valid and that the heir's request to prove new facts was procedurally permissible, as the waiver does not preclude the heir from demonstrating changed circumstances in court.
Legislator headnote
AI generated138. člen Zakona o dedovanju; 365. člen Zakona o pravdnem postopku: A waiver of inheritance rights by a child does not prevent them from proving new circumstances justifying inheritance in subsequent proceedings, provided the waiver agreement itself remains valid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zapuščinsko sodišče, ki je, kljub sklenjenemu dednoodpovednemu sporazumu, dedinji dalo možnost, da okoliščine, ki njeno dedno pravico utemeljujejo, dokaže v pravdnem postopku, je ravnalo pravilno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Zapuščinsko sodišče je pritožnico napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da ima pravico do dedovanja zakonitega dednega deleža po zapustniku.
2. Pritožuje se zakonita dedinja – hči ... Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritrjuje ugotovitvi, da sta z zapustnikom sklenila sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, s katerim se je odpovedala pravici do dedovanja, vključno s pravico do morebitne dopolnitve nujnega dednega deleža. Za napačno pa označuje ugotovitev, da je uveljavljala pravico do dedovanja. Zahtevala je izločitev zapuščine v smislu 32. čl. Zakona o dedovanju. Z zapustnikom je živela v skupnem gospodinjstvu in mu s svojim delom in zaslužkom pomagala pri pridobivanju premoženja. Plačevala je stroške očetovega bivanja in prehrane v višini 300,00 EUR mesečno. Skrbela je tudi za druge zapustnikove potrebe. Ocenjuje, da je v zadnjih petih letih k vrednosti zapustnikovega premoženja prispevala najmanj 3.600,00 EUR mesečno, skupaj 18.000,00 EUR. Zaradi tega zahteva izločitev 3/4 zapuščine, kar ustreza njenemu prispevku k ohranitvi oz. povečanju zapustnikovega premoženja. Izpodbijani sklep označuje za preuranjen, ker pritožnica ni bila pozvana, da svoj zahtevek opredeli po višini. Sodišče spornega razmerja med dedičema ni ugotovilo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbena trditev, da je pritožnica na zapuščinski obravnavi zahtevala, da se iz zapuščine izloči del, ki ustreza njenemu prispevku k povečanju in ohranitvi zapustnikovega premoženja, ni točna. Zahtevo za izločitev premoženja, s katero uveljavlja del zapustnikovega premoženja, ki ustreza njenemu prispevku k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja, pritožnica uveljavlja šele v pritožbi. Zapuščinsko sodišče še ni imelo možnosti, da se o njej izreče; o tej pritožničini zahtevi se bo lahko izreklo šele v nadaljevanju zapuščinskega postopka. Na zapuščinski obravnavi je pritožnica, ki ni oporekala ugotovitvi, da je z zapustnikom sklenila Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, uveljavljala svoj zakoniti dedni delež. Svojo zahtevo je utemeljila s spremenjenimi okoliščinami.
5. S sporazumom o odpovedi dediščini, ki bi šla potomcu po zapustnikovi smrti, se potomec odpoveduje dedni pravici. V primeru sklenitve takega sporazuma potomec dedič sploh ne postane. Pritožnica sklenitve sporazuma o odpovedi dedovanju ne zanika, zahtevo po dedovanju pa utemeljuje s spremenjenimi okoliščinami. Kljub sklenjenemu sporazumu o neuvedenemu dedovanju dedno pravico uveljavlja. V odločbi II Ips 217/2008 se je Vrhovno sodišče izreklo, da je sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju dovoljena dednopravna pogodba, na katero zakonske določbe o nepreklicnosti dedne izjave(1) ni mogoče širiti. Zapuščinsko sodišče, ki je tožnici dalo možnost, da okoliščine, ki njeno dedno pravico utemeljujejo, dokaže v pravdnem postopku, je zato ravnalo pravilno. Odločitev prvostopenjskega sodišča je zato potrjena (drugi odstavek 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju).
Op. št. (1): 138. čl. Zakona o dedovanju