Appeal dismissed; prior boundary ruling precludes need for separate boundary determination proceeding.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo toženčev predlog za prekinitev postopka, ko je ocenilo, da odločitev o predlogu toženca za ureditev medsebojnih razmerij po 47. členu SPZ, ne predstavlja predhodnega vprašanja o tem, kje poteka meja med parcelama pravdnih strank.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženca S.L. z dne 26. 5. 2015 za prekinitev postopka.

2. Toženec S.L. se proti sklepu pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da ga pritožbeno sodišče spremeni tako, da ugodi njegovemu predlogu za prekinitev postopka do pravnomočne rešitve postopka za ureditev razmerij pri gradnji čez mejo nepremičnine, ki ga je začel proti tožnikoma pri Okrajnem sodišču v Škofji Loki pod opr. št. N 9/2015. V tem postopku predlaga, da sodišče določi novo mejo med njegovo parcelo in parcelo tožnikov tako, da bo meja potekala en meter južneje od sedanje pravnomočno določene meje. Pritožnik utemeljeno pričakuje, da bo s svojim predlogom za prestavitev meje uspel, saj bi mu z rušitvijo opornega zidu, ki sedaj poteka po mejni črti, nastala velika premoženjska škoda. Če pa bi tožnika v tej pravdi uspela z zahtevkom, da mora obravnavani oporni zid porušiti, bi bil njegov predlog za ureditev razmerij pri gradnji čez mejo nepremičnine nesmiseln in brezpredmeten, saj zidu ne bi bilo več. Kje bo potekala mejna črta med parcelama tožnikov in prvega toženca, je bistveno predhodno vprašanje in je od tega odgovora odvisno, ali se bo sporni zid rušil ali ne. V kolikor bo namreč sodišče mejo prestavilo tako, da bo zid v celoti stal na zemljišču prvega toženca, bo tožbeni zahtevek v tej pravdi neutemeljen in ga bo moralo sodišče zavrniti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predlagane prekinitve postopka pravilno oprlo na določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena v zvezi z določbo 13. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Drži, da lahko sodišče v primeru, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, odredi prekinitev postopka. Za predhodno vprašanje pa gre le v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. Tudi v primeru, če sodišče ugotovi, da je o predhodnem vprašanju že v teku npr. sodni postopek, je odločitev o prekinitvi postopka upravičena le v primeru, če jo narekujejo razlogi smotrnosti, ekonomičnosti in pospešitve postopka(1).

5. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo toženčev predlog za prekinitev postopka(2), ko je ocenilo, da odločitev o predlogu toženca za ureditev medsebojnih razmerij po 47. členu Stvarnopravnega zakonika – SPZ, ne predstavlja predhodnega vprašanja o tem, kje poteka meja med parcelama pravdnih strank. O poteku meje je že bilo pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki N 30/2011 z dne 8. 7. 2014. Pritožba nima prav, ko vztraja, da odločitev v nepravdni zadevi N 9/2015, v kateri predlaga prestavitev meje zaradi očitnega nesorazmerja s škodo, ki bi jo zaradi porušenja podpornega zidu utrpel, predstavlja bistveno predhodno vprašanje v obravnavani zadevi in je od tega odvisna, ali se bo sporni oporni zid rušil ali ne. To ne drži že iz razlogov, ki jih je navedlo prvostopenjsko sodišče, pa tudi tistih, na katere se sklicuje tožeča stranka (zloraba procesnih pravic). Iz podatkov spisa izhaja, da tožnika v tej zadevi zahtevata s tožbenim zahtevkom od prvega toženca odstranitev betonskega opornega zidu (škarpe) v dolžini trase, ki poteka po njunem zemljišču ter na lokaciji opornega zidu vzpostavitev prejšnjega stanja. Takšna zahteva tožnikov temelji ne le na trditvah, da je pritožnik z zgraditvijo nedopustno posegel v zemljišče tožnikov ter nedopustno odstopil od pogojev, predpisanih z OPPN in izdanim gradbenim dovoljenjem, pač pa tudi, da je škarpa glede na način in lokacijo postavitve nevarna in gre hkrati tudi za nedopustne imisije (vode) z nepremičnine toženca na zemljišče tožnikov. Takšna podlaga tožbe, ki uveljavlja zaščito pred vznemirjanjem lastninske pravice (99. člen SPZ), pa pomeni, da tudi morebitna odločitev v korist toženca v nepravdni zadevi, na katero se sklicuje, ki bi za tožnika pomenila izgubo lastninske pravice na delu njune nepremičnine, ne bi vplivala na odločanje v obravnavani zadevi. Ne glede na to pa bi tudi v primeru, če bi se izkazalo, da odločitev v nepravdni zadevi N 9/2015 pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki predstavlja predhodno vprašanje v tej zadevi, sodišče utemeljeno zavrnilo predlog za prekinitev postopka zaradi nesmotrnosti. V obravnavani zadevi je bila namreč tožba vložena že v letu 2011, v letu 2015 vloženi predlog toženca za določitev nove meje pa bi nesorazmerno podaljšal postopek v tej zadevi, kar je v nasprotju z načeli smotrnosti, ekonomičnosti in hitrosti postopka.

6. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ker niso podani pritožbeni razlogi in ker ni ugotovilo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

Op. št. (1): Več o tem: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, komentar dr. Vesne Rijavec k 206. členu.

Op. št. (2): Ker odločitev o zavrnitvi predloga za prekinitev ni bila sprejeta na naroku, je posebna pritožba zoper izpodbijani sklep dopustna glede na določbo drugega odstavka 211. člena ZPP.