Appeal court extends property transfer deadline to three months due to tenant's residence and lack of reasonable reason for shorter term.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana 5. točka izreka tako spremeni, da je nasprotni udeleženec M. B. dolžan v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa izročiti nepremičnino, ki jo ima v posesti, v posest predlagateljicama.

II. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je pri določitvi roka za izročitev nepremičnine upoštevalo dejstvo, da nasprotni udeleženec v nepremičnini prebiva, vendar ni navedlo nobenega razumnega razloga za določitev krajšega roka v primerjavi z rokom, ki ga je določilo predlagateljicama za izpolnitev njune obveznosti. Toženec utemeljeno opozarja na neenako obravnavo udeležencev v zvezi z določitvijo paricijskega roka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se solastno premoženje predlagateljic in nasprotnega udeleženca, ki obsega nepremičnini s parc. št. 1 in 2 k. o. X, razdeli tako, da ju predlagateljici pridobita v last in posest, vsaka do ene polovice (1. in 2. točka izreka). Predlagateljicama je naložilo, da sta dolžni nasprotnemu udeležencu na račun njegovega solastniškega deleža plačati znesek 49.533,94 EUR v roku treh mescev po pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti sklepa do plačila (3. točka izreka). Odredilo je zavarovanje denarne terjatve z vpisom zakonite zastavne pravice na nepremičninah v korist nasprotnega udeleženca (4. točka izreka) in odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan v roku 60 dni po pravnomočnosti sklepa izročiti nepremičnino, ki jo ima v posesti, v posest predlagateljicam (5. točka izreka). Nasprotni udeleženec je dolžan plačati predlagateljicama 1.134,34 EUR skupnih stroškov od poteka paricijskega roka do plačila (6. točka). Predlagateljici in nasprotni udeleženec nosijo vsak svoje stroške postopka (7. točka).

2. Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper 5. točko izpodbijanega sklepa iz razloga zmotne uporabe določb Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ter zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da živi v nepremičnini, ki je bila predmet delitve. Z denarjem, ki ga bo dobil od predlagateljic za svoj delež, si bo uredil stanovanjski problem z nakupom nepremičnine. Predlagateljici imata za izplačilo denarja na voljo rok treh mesecev od pravnomočnosti sklepa, on pa ima za mesec dni krajši rok za izpolnitev svoje obveznosti. Sredstva za izplačilo svojega deleža bo prejel šele mesec dni po izročitvi nepremičnine. Odločitev sodišča je neživljenjska, postavljen je v neenakopraven položaj. Ker po izselitvi iz nepremičnine ne bo imel sredstev za nakup nove nepremičnine, bo zanj nastal stanovanjski problem. Življenjsko smiselno in v skladu z načelom enake vrednosti dajatev bi bilo, da sodišče rok za izselitev veže na rok, ki bi potekel v določenem obdobju po izpolnitvi obveznosti predlagateljic. Na ta način bi uspel preseliti premičnine ter opremiti in se vseliti v novo nepremičnino. Sodišče je postopalo formalistično, brez upoštevanja življenjske situacije. Predlaga, da sodišče ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja določi primeren rok.

3. Predlagateljici sta odgovorili na pritožbo. Čeprav se s predlogom nasprotnega udeleženca ne strinjata, predlagata, da se izplačilo opravi ob izselitvi in izročitvi ključev. Pritožbenih stroškov nista priglasili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 124. členom ZNP v sklepu o delitvi stvari sodišče odloči, da morajo udeleženci, ki imajo stvari v posesti, te izročiti udeležencem, ki jim pripadajo po delitvi stvari. Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, se določi tudi rok, v katerem se mora izpolniti. Če ni v posebnih predpisih drugače določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve petnajst dni, vendar pa lahko določi sodišče za dajatve, ki niso denarne, daljši rok. Sodišče lahko na podlagi drugega odstavka 313. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP določi daljši rok, kadar petnajstdnevni paricijski rok za prostovoljno izpolnitev ni realen(1).

6. Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu določilo rok 60 dni za izročitev nepremičnine predlagateljicama, oni dve pa sta mu dolžni v roku treh mesecev izplačati njegov solastniški delež. Sodišče prve stopnje je pri določitvi roka za izročitev nepremičnine upoštevalo dejstvo, da nasprotni udeleženec v nepremičnini prebiva, vendar ni navedlo nobenega razumnega razloga za določitev krajšega roka v primerjavi z rokom, ki ga je določilo predlagateljicama za izpolnitev njune obveznosti. Toženec utemeljeno opozarja na neenako obravnavo udeležencev v zvezi z določitvijo paricijskega roka. Ob tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je konkretni dejanski stan primerljiv z zakonskim dejanskim stanom iz četrtega odstavka 112. člena Stanovanjskega zakona, v skladu s katerim lahko sodišče določi rok za izselitev, ki ne sme biti daljši od 90 dni. Po oceni pritožbenega sodišča so ob upoštevanju zakonitih interesov vseh udeležencev in dejstva, da se mora nasprotni udeleženec iz nepremičnine izseliti, trije meseci primeren rok za izročitev nepremičnine v posest predlagateljicama. Zaradi tega je pritožbi ugodilo in izpodbijano 5. točka izreka tako spremenilo, da je nasprotni udeleženec dolžan v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa izročiti nepremičnino, ki jo ima v posesti, v posest predlagateljicama (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Nasprotni udeleženec je v skladu 126. členom v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZNP dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka. V skladu s 126. členom ZNP velja glede stroškov v postopku za delitev stvari splošno pravilo iz prvega odstavka 35. člena ZNP, po katerem trpi vsak udeleženec sam svoje stroške(2).

Op. št. (1): Prim. L. Ude, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 55.

Op. št. (2): Prim. D. Wedam-Lukić, A. Polajnar-Pavčnik, Nepravdni postopek, Zakon s komentarjem (prvi ponatis), 1991, str. 91.