Court partially allows appeal, increasing non-pecuniary damages for blindness and mental suffering under OZ Art. 179.

I. Pritožbi se delno ugodi in se v zavrnilnem delu in odločitvi o stroških izpodbijana sodba spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožnici še 24.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.5.2013 dalje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 3.425,00 EUR in stroške pritožbe v znesku 749,78 EUR v roku 15 dni od perjema sodbe v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. V preostalem delu se pritožba tožnice zavrne.

[JEDRO]

Glede na slepost in mladost tožnice nastale posledice nesreče trajno in močno zmanjšujejo njene življenjske aktivnosti, njena prizadetost je še večja zaradi slepote in je primerna odškodnina iz tega naslova 60.000,00 EUR, tako da jo je bilo zvišati za 20.000,00 EUR.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožnici 43.495,30 EUR ter ji povrniti 2.165,76 EUR pravdnih stroškov z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter v izpodbijanem delu sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku v celoti. V pritožbi tožnica navaja, da je glede na ugotovljene poškodbe primerna odškodnina za telesne bolečine 30.000,00 EUR in ne 26.000,00 EUR kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje. Glede na trajanje strahu 6 mesecev bi moralo sodišče prisoditi tožnici 10.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 60.000,00 EUR in za skaženost 5.000,00 EUR. Skupno je sodišče odmerilo premajhno odškodnino v znesku 33.800,00 EUR. Tožnica je uspela po temelju in višini 75 % in toliko stroškov bi ji moralo priznati sodišče prve stopnje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Predmet preizkusa izpodbijane sodbe je pravilnost odmere odškodnine za nepremoženjsko škodo za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, strah in skaženost, saj tožnica meni, da je odškodnina za vse vrste škode prisojena v prenizkem znesku.

5. Odmera odškodnine za negmotno škodo pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Uporaba tega standarda pa mora biti v vsakem konkretnem primeru individualizirana. Pri določitvi njegove vsebine v konkretnih primerih je sodišče vezano na kriterije določene v 179. členu Obligacijskega zakona (v nadaljevanju OZ). To pa so stopnje telesnih in duševnih bolečin in njihovo trajanje (prvi odstavek čl. 179 OZ) in pomen prizadete dobrine po katerem odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (drugi odstavek čl. 179 OZ). Hkrati pa mora biti odškodnina določena objektivno in sicer glede razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in primerjano z odškodninami za primerljivo škodo.

6. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnica utrpela zelo hude telesne poškodbe (krvavitev pod trdo možgansko opno v desni parijetalni regiji možganov, udarnino in krvavitev v možganovino z okolno oteklino v desni čelni regiji, zlom 12. prsnega vretenca, zlom sedmice obojestransko – številne razpočne rane na glavi, manjšo ravno na kolenu in odrgnine obeh rok) ter trajanju bolečin (14 dni stalno hude bolečine, tri tednesrednje hude bolečine, 45 dni lahke telesne in občasne bolečine, ki jih trpi še danes) ter da je bilo zdravljenje tožnice kompleksno, izjemno zahtevno in da je trajalo dalj časa (69 dni bolnišnice, 9 dni centralno intenzivna terapija, priključena je bila na aparat za umetno dihanje, 5 dni umetne kome, 30 X izpostavljanje sevanju, dvakrat operacija, prejemala je antibiotike in zdravila proti bolečinam, vstavljen je imela urinski kateter, več mesecev je bila vezana na invalidski voziček, potrebovala je tujo pomoč 5 ur na dan). Glede na te ugotovitve sodišča prve stopnje je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo iz tega naslova prenizko odškodnino in po oceni pritožbenega sodišča tožnici pripada celotni zahtevani znesek 30.000,00 EUR in je bilo tožnici prisoditi še 4.000,00 EUR.

7. Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti obsega satisfakcijo za oškodovančevo trpljenje zaradi najrazličnejših prizadetosti na njegovem psihičnem ali telesnem področju. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožnica v veliki meri izgubila samostojnost, ki jo je kljub slepoti imela pred škodnim dogodkom ter da potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih, da se zaradi poškodb ne more več ukvarjati s športi pri katerih je bila zelo aktivna in ji je šport dajal smisel življenja, da je utrpela psihoorgansko prizadetost, ki se odraža v težavah s spominom, koncentracijo, razdražljivostjo impulzivnostjo, agresivnostjo in nagnjenost k depresiji. Glede na slepost in mladost tožnice nastale posledice nesreče trajno in močno zmanjšujejo njene življenjske aktivnosti, njena prizadetost je še večja zaradi slepote in je primerna odškodnina iz tega naslova 60.000,00 EUR tako, da jo je bilo zvišati za 20.000,00 EUR.

8. Odškodnina za strah je prisojena v primernem znesku glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za strah za izid zdravljenja, ki je trajal 6 mesecev. Prav tako je primerna odškodnina za skaženost v znesku 1.000,00 EUR glede na to, da gre pri tožnici za 16 cm dolgo in 4 mm široko postoperativno brazgotovino na hrbtu tako, da je pritožba v tem delu, ko zahteva zvišanje odškodnine tudi iz teh dveh postavk neutemeljena.

9. Sodišče prve stopnje se pri odmeri odškodnine sklicuje na podobne primere (II Ips 507, 2008, 560/2008, 276, 2010, 189/2010, 189/2013, 349/2013), ki pa v konkretnem primeru niso povsem primerljivi glede na subjektivne okoliščine tožnice, to je njeno slepoto, mladost in aktivno ukvarjanje s športom, saj je bila zaradi teh lastnosti bolj prizadeta kot drugi oškodovanci.

10. Glede na navedeno je bilo pritožbi delno ugoditi in prisojeno odškodnino zvišati za 24.000,00 EUR, v ostalem delu pa pritožbo zavrniti in v nespremenjenem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (čl. 358 in 353 ZPP).

11. Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožnica je uspela v tem postopku z 87 % in tožena stranka ji je dolžna povrniti 87 % pravdnih stroškov, ki znašajo 3.937,55 EUR, to je 3.425,19 EUR.

12. Tožnica je uspela s pritožbo 71 % in tožena stranka ji je dolžna povrniti toliko stroškov, ki znašajo 1.056,03 EUR to je 749,78 EUR.

13. Tak izrek o stroških temelji na določbi čl. 165 v zvezi s čl. 154 in 155/2 ZPP.