Foreign judgment enforcement upheld where cost order points are legally inseparable despite separate numbering.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Tuja sodna odločba, katere priznanje se zahteva v tem postopku, je v celoti opremljena s potrdilom o izvršljivosti (30. 5. 2014), dodatno pa še s potrdilom o pravnomočnosti, v katerem pa je v resnici označeno le: „točka 2“ in datum 2. 4. 2014. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta točki 1. in 2. izreka glede na konkretne okoliščine neločljivo povezani. S točko 2. je bila namreč odločitev o stroških spremenjena (ob delni ugoditvi pritožbe tukajšnjega nasprotnega udeleženca). Opis spremembe pa je jezikovno res podan v 1. točki. Točka 1 je zato nujno razlagalno inkorporirana v točki 2. Pojasni namreč za kakšno spremembo, o kateri govori druga točka izreka, gre. Ker je tako, pritožnikov očitek o formalni pomanjkljivosti ni utemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je priznalo pravno veljavnost in izvršljivost sodbe Županijskega sodišča na Rijeki Gž-1035/2012-2 z dne 2. 4. 2014 in sicer v delu, ki se nanaša na obveznost nasprotnega udeleženca, da predlagatelju povrne njegove pravdne stroške. Senat okrožnega sodišča je ugovor nasprotnega udeleženca zavrnil in navedeni sklep potrdil.

2. Nasprotni udeleženec se zoper odločitev pritožuje in navaja tri razloge.

3. Prvič vztraja, da odločitev še ni pravnomočna.

4. Drugič opozarja, da predložena listina v potrdilu o pravnomočnosti določa, da je odločba z dne 2. 4. 2014 pravnomočna v drugi točki. Odločba po njegovem mnenju ne more biti izvršljiva, če ni pravnomočna. Zato se klavzula ne more raztezati tudi na prvo točko. Formalni preizkus po njegovem mnenju ni bil opravljen pravilno.

5. Tretjič utemeljuje, da ni mogoče priznati zgolj dela sodne odločbe.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožnik se je že pred sodiščem prve stopnje skliceval na odločbo Vrhovnega sodišča Hrvaške, s katero je bilo njegovi reviziji ugodeno. Že sodišče prve stopnje mu je pravilno pojasnilo, da s predloženo odločbo hrvaškega Vrhovnega sodišča ni bilo poseženo v odločbo, katere priznanje se zahteva v tem postopku. Med strankama je bilo namreč odprtih več pravd pred sodišči v Republiki Hrvaški.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnik tudi neutemeljeno izpodbija sklep sodišča prve stopnje, češ da formalni pogoj iz 95. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) ni podan. Ta določa, da mora biti odločba opremljena s potrdilom o pravnomočnosti.

9. Položaj je tak, da sodba hrvaškega pritožbenega (županijskega) sodišča Gž 1035/2012-2 z dne 2. 4. 2014 vsebuje tri točke izreka, ki so nomotehnično oblikovane drugače, kot je običaj v sodni praksi slovenskih sodišč. S prvo točko izreka je bila zavrnjena pritožba tukajšnjega nasprotnega udeleženca zoper odločitev o glavni stvari ter delno tudi glede stroškov in sicer tako, da je Županijsko sodišče potrdilo stroškovno odločitev v višini 38.026,50 KUN. Z drugo točko izreka pa je bilo delno ugodeno pritožbi tukajšnjega nasprotnega udeleženca zoper preostali (višji) del stroškovne odločitve in je bila ta spremenjena tako, da se višji stroškovni zahtevek (ki mu je prva stopnja ugodila) zavrne. Gre za razliko do 80.503,65 KUN. S tretjo točko izreka, ki je za obravnavo problema nepomembna, je bila zavrnjena zahteva za povrnitev pritožbenih stroškov.

10. Tuja sodna odločba, katere priznanje se zahteva v tem postopku, je v celoti opremljena s potrdilom o izvršljivosti (30. 5. 2014), dodatno pa še s potrdilom o pravnomočnosti, v katerem pa je v resnici označeno le: „točka 2“ in datum 2. 4. 2014. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta točki 1. in 2. izreka glede na konkretne okoliščine neločljivo povezani. S točko 2. je bila namreč odločitev o stroških spremenjena (ob delni ugoditvi pritožbe tukajšnjega nasprotnega udeleženca). Opis spremembe pa je jezikovno res podan v 1. točki. Točka 1 je zato nujno razlagalno inkorporirana v točki 2. Pojasni namreč za kakšno spremembo, o kateri govori druga točka izreka, gre. Ker je tako, pritožnikov očitek o formalni pomanjkljivosti ni utemeljen.

11. Zadnja pritožbena navedba, češ da ni mogoče priznati zgolj dela odločitve (v tem primeru zgolj stroškovne), je nerazumna. Nanjo je že v celoti pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje.

12. Vrhovno sodišče je iz navedenih razlogov v skladu s 353. členom Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.