Appeal dismissed; defendant must prove doubt about public document's authenticity with sufficient probability.

Pritožba obtoženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obtoženec je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Obtoženec je dolžan dvom v verodostojnost javne listine izkazati z ustrezno stopnjo verjetnosti, da bi lahko uspel. S pavšalnim zatrjevanjem, da je sodbo prejel tri dni kasneje, ne vnaša dvoma v resničnost podatka na vročilnici.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani na podlagi drugega odstavka 375. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pritožbo obtoženega A. A. zoper sodbo istega sodišča I K 95491/2010 z dne 5. 1. 2016 zavrglo kot prepozno.

2. Zoper sklep se je pritožil obtoženec, smiselno iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi, vloženo pritožbo zoper sodbo pa upošteva kot pravočasno in o njej vsebinsko odloči.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obtoženi v pritožbi navaja, da mu sodba sodišča prve stopnje, zoper katero je vložil pritožbo, ni bila vročena dne 6. 2. 2016, pač pa šele dne 9. 2. 2016, ko naj bi torej začel teči 15-dnevni zakonski rok za vložitev pritožbe zoper sodbo. Posledično naj bi bila njegova pritožba, ki jo je nedvomno oddal priporočeno na pošto dne 23. 2. 2016, pravočasna.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je k list. št. 255 spisa pripeta vročilnica, ki izkazuje, da je bil obtoženemu A. A. vročen drugopis sodbe I K 95491/2010 z dne 5. 1. 2016. Na hrbtni strani vročilnice je obtoženec s podpisom, ki je povsem podoben njegovim drugim podpisom v spisovnem gradivu, potrdil, da je sodno pošiljko prejel dne 6. 2. 2016, datum vročitve pa je prav tako zapisal z besedo, natančneje z velikimi tiskanimi črkami, kot to določa prvi odstavek 122. člena ZKP.

6. Vročilnica oziroma povratnica pri vročanju prek pošte je javna listina, ki dokazuje, kdo je opravil vročitev, komu in kdaj. Ravno zaradi zagotovitve večje verodostojnosti podatka o času vročitve procesni zakon predpisuje, da datum prejema, in to z besedo, napiše prejemnik sam. Tudi pri vročitvi po pošti se čas vročitve torej ugotavlja na podlagi datuma, ki ga je zapisal naslovnik, ne pa morda na podlagi datuma v poštnem žigu, ki dokazuje le, kdaj se je povratnica vrnila na pošto. Izpolnjena povratnica ima z zakonom določen dokazni učinek o vročitvi sodnega pisanja prejemniku; procesno pravnorelevantno dejstvo, ki se z njo potrjuje, pa velja za resnično.

7. Opredeljeno domnevo resničnosti trenutka nastopa procesnega dogodka je sicer mogoče izpodbijati, tj. dokazovati nasprotno, vendar je v tem primeru dokazno breme na obrambi oziroma v konkretnem primeru na obtožencu. Slednji je tisti, ki je dolžan dvom v verodostojnost javne listine izkazati z ustrezno stopnjo verjetnosti, da bi lahko uspel. S pavšalnim pritožbenim zatrjevanjem, da je sodbo prejel tri dni kasneje, obtoženi ne vnaša nobenega razumnega dvoma v resničnost podatka na vročilnici. Kot „dokaz“ predlaga prav poštno povratnico, iz katere pa je, kot že povedano, razvidno njegovo nedvoumno zapisano potrdilo, da mu je bila sodba vročena dne 6. 2. 2016. Navedenega ne morejo omajati niti predlagane poizvedbe na Pošti ... pri „pristojni poštni delavki“, saj pritožba sploh ne substancira, kako bi bilo s tem mogoče omajati verodostojnost vsebine vročilnice kot javne listine.

8. Iz obrazloženih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo obtoženega A. A. zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Zaradi neuspeha v pritožbenem postopku je obtoženec, ki je zaposlen, dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR. Gre za znesek, ki ni visok, odmerjen pa je v skladu s tar. št. 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).