Court voids criminal judgment for missing probation term, ruling written verdict must match oral ruling exactly.

Ob odločanju o pritožbi zagovornika obtoženega A. A. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Pisno izdelana sodba se mora popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena. Vsebinskih napak oziroma pomanjkljivosti v izvirniku sodbe ni mogoče odpraviti z izdajo sklepa po 133. ali 365. členu ZKP. Če sodišče v razglašeni sodbi ni odločilo o določenem vprašanju (v konkretnem primeru o trajanju preizkusne dobe v pogojni obsodbi), je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Novem mestu obtoženega A. A. spoznalo za krivega poskusa nadaljevanega kaznivega dejanja izsiljevanja po prvem odstavku 213. člena KZ-1 v zvezi s 34. in 54. členom KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen osem mesecev zapora in preizkusno dobo, pri čemer ni odmerilo njenega trajanja. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je obtoženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter sodno takso.

2. Zoper sodbo se je pritožil obtoženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP in po drugem odstavku 371. člena ZKP, zmotne ugotovitve dejanskega stanja po prvem odstavku 373. člena ZKP, podrejeno pa zaradi kršitve kazenskega zakona po 4. točki 372. člena ZKP. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne (sodišču prve stopnje) v novo sojenje.

3. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti.

4. Pritožbeni preizkus v okviru prvega odstavka 383. člena ZKP je pokazal, da je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi razglasilo sodbo, v kateri odločba o kazenski sankciji ne vsebuje izreka glede trajanja v pogojni obsodbi določene preizkusne dobe. Nekaj dni po razglasitvi sodbe je prvostopenjsko sodišče na podlagi 133. člena ZKP izdalo sklep, s katerim je izvirnik sodbe „popravilo“ tako, da je v izrek sodbe „dodalo“ opredelitev preizkusne dobe v trajanju treh let. Posledično tudi izrek pisnega odpravka sodbe vsebuje odločbo o kazenski sankciji s potrebnimi sestavnimi deli.

5. Besedilo izvirnika izpodbijane sodbe se nahaja v zapisniku o glavni obravnavi. V primeru senatnega sojenja je s strogega procesnega stališča izvirnik sodbe sicer ta, ki ga vsebuje zapisnik o posvetovanju in glasovanju senata, vendar v konkretnem primeru za táko procesno situacijo ne gre, saj je bila glavna obravnava opravljena pred okrožno sodnico kot posameznico. Ključno pa je, da se mora po določbi prvega odstavka 364. člena ZKP pisno izdelana sodba popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena. V ZKP ni nobene podlage, ki bi sodišču omogočala, da popravi ali odpravi vsebinske napake oziroma pomanjkljivosti v izvirniku sodbe. S posebnim sklepom po 133. členu ZKP sme sodišče odločiti o nekaterih spornih vprašanjih glede izvršljivosti sodne odločbe, vendar izključno v zvezi z že pravnomočno odločbo (sodbo), za kar v predmetni zadevi ne gre. Izvirnika sodbe ni moč popravljati oziroma dopolnjevati niti s sklepom o odpravi pomot po 365. členu ZKP, s katerim se lahko popravijo le pomote v imenih in številkah ter tudi druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike (skratka nekatere formalne pomanjkljivosti pisnega odpravka sodbe) ter neskladnosti pisno izdelane sodbe z izvirnikom, ne pa vsebinska vprašanja. Sodišče prve stopnje je z izdajo sklepa po 133. členu ZKP vsebinsko spremenilo pisno izdelano sodbo tako, da se ta ne ujema več z izvirnikom. V primeru, da bi sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčevega zagovornika meritorno obravnavalo in pri tem „upoštevalo“ sklep po 133. členu ZKP, bi opravilo preizkus sodbe, ki ni bila v tej obliki nikoli razglašena. V situaciji, ko sodišče v razglašeni sodbi ni odločilo o določenem vprašanju, v dani zadevi torej glede trajanja preizkusne dobe, te napake ne sme in ne more popraviti z izdajo naknadnega sklepa ter spremenjenim pisnim odpravkom sodbe. Tovrstno napako je mogoče odpraviti zgolj v pritožbenem postopku.

6. Ob upoštevanju obrazloženega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izrek izvirnika izpodbijane sodbe, ki je predmet pritožbenega postopka, v odločbi o kazenski sankciji nerazumljiv, natančneje pomanjkljiv, hkrati pa razlogi sodbe, s katerimi prvostopenjsko sodišče utemeljuje odločbo o kazenski sankciji, nasprotujejo izreku, ki ne vsebuje odločitve o trajanju preizkusne dobe v pogoji obsodbi. V tej posledici je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

7. Zaradi ugotovljene bistvene postopkovne kršitve absolutne narave je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 392. člena ZKP). Do navedb zagovornika v pritožbi, ki so glede na sprejeto odločitev v tej fazi postopka postale brezpredmetne, se zato ni opredelilo.

8. V ponovljenem postopku, ki se vrača v procesno fazo glavne obravnave, bo sodišče prve stopnje z izvedbo vseh materialnopravno relevantnih dokazov moralo znova odločiti o utemeljenosti obtožbenih očitkov zoper obtoženca.