Appeal dismissed; applicant failed to prove inability to pay court fees without threatening business activity.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu stranka zadosti formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu glede okoliščin, zakaj nima sredstev za plačilo celotne takse in jih brez ogrožanja svoje dejavnosti tudi ne more zagotoviti. Zatrjevanje in izkaz teh okoliščin (v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks) pa je odločilen za uspešno uveljavljanje katerekoli od naštetih ugodnosti pri plačilu sodne takse.

Predlog za oprostitev plačila sodne takse po večinskem stališču sodne prakse zajema tudi podredni zahtevek za njen odlog ali obročno plačilo. To pomeni, da sodišče ob odločanju o tem predlogu, v kolikor so podani pogoji za odlog ali obročno plačilo takse, lahko ugodi tudi takšni zahtevi. V kolikor pogoji za to niso izpolnjeni in sodišče zavrne predlog za oprostitev plačila sodne takse, pa s tem obenem zavrne tudi njen odlog in obročno plačilo.

Ker je po 11. členu ZST-1 tako za oprostitev plačila kot tudi za odlog in obročno plačilo sodne takse treba izkazati ogrozitev dejavnosti predlagatelja (ob njenem takojšnjem in celotnem plačilu), tožena stranka pa tega ni niti zatrjevala, se sodišču prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni bilo treba izrecno opredeljevati do možnosti obročnega plačila. Če dejavnost ni ogrožena namreč predlagatelj ne more biti upravičen do nobene od prej naštetih ugodnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev celotnega (I. točka izreka) ali delnega (II. točka izreka) plačila sodne takse za pritožbo.

2. Zoper takšno odločitev se brez navedbe pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da jo oprosti plačila takse ali pa ji odobri njeno obročno plačilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno s četrtim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks, ji takšno plačilo odloži ali ji dovoli obročno plačilo, če ta nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Stranka, ki prosi za taksno oprostitev, mora v predlogu navesti dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je podan opisan dejanski stan iz 11. člena ZST-1 in v zvezi s tem predlagati ustrezne dokaze. Trditveno in dokazno breme o tem je na stranki, ki predlog poda (212. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu stranka zadosti formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu glede okoliščin, zakaj nima sredstev za plačilo celotne takse in jih brez ogrožanja svoje dejavnosti tudi ne more zagotoviti. Zatrjevanje in izkaz teh okoliščin (v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks) pa je odločilen za uspešno uveljavljanje katerekoli od naštetih ugodnosti pri plačilu sodne takse.

6. Tožena stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse zapisala le, da sodišče naproša za oprostitev. Ob tem ni navedla nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da takojšnjega plačila celotne sodne takse ne zmore oziroma, da bi to ogrozilo njeno dejavnost. Sodišče prve stopnje pa je pravilno in v zadostni meri obrazložilo, da takšen zaključek ne izhaja niti iz podatkov, navedenih v izjavi o premoženjskem stanju. Posledično je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi plačilo relativno nizke sodne takse (126,00 EUR) kakorkoli ogrozilo opravljanje njene dejavnosti in je predlog za oprostitev zavrnilo.

7. Predlog za oprostitev plačila sodne takse po večinskem stališču sodne prakse zajema tudi podredni zahtevek za njen odlog ali obročno plačilo. To pomeni, da sodišče ob odločanju o tem predlogu, v kolikor so podani pogoji za odlog ali obročno plačilo takse, lahko ugodi tudi takšni zahtevi. V kolikor pogoji za to niso izpolnjeni in sodišče zavrne predlog za oprostitev plačila sodne takse, pa s tem obenem zavrne tudi njen odlog in obročno plačilo.(1) V obravnavanem primeru že iz zaključka sodišča prve stopnje, da plačilo sodne takse ne bo v ničemer ogrozilo dejavnosti tožene stranke, izhaja, da ta ni izkazala pogojev za obročno plačilo sodne takse. Ker je po 11. členu ZST-1 tako za oprostitev plačila kot tudi za odlog in obročno plačilo sodne takse treba izkazati ogrozitev dejavnosti predlagatelja (ob njenem takojšnjem in celotnem plačilu), tožena stranka pa tega ni niti zatrjevala, se sodišču prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni bilo treba izrecno opredeljevati do možnosti obročnega plačila. Če dejavnost ni ogrožena namreč predlagatelj ne more biti upravičen do nobene od prej naštetih ugodnosti.(2)

8. Glede na navedeno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Podobno VSL v sklepu I Cp 256/2015

Op. št. (2): Podobno VSL v sklepu I Cp 43/2016