Appeal dismissed because legal interest vanished after main proceedings concluded with equal cost allocation.

Pritožbe tožene stranke z dne 31. 1. 2013 in z dne 2. 4. 2013 se zavržejo.

[JEDRO]

Glede na novo situacijo, ko je postopek pravnomočno končan in je odločeno, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, je pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper odločitve o pričninah odpadel. Stroški v zvezi s pričami so bili naloženi v plačilo tožeči stranki, ki pa jih, glede na odločitev prvega sodišča, ni uspela prevaliti na toženo stranko, zato tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je v sklepu z dne 10. 1. 2013 sklenilo, da je tožeča stranka dolžna priči T. S. povrniti stroške za pristop na glavno obravnavo v višini 137,50 EUR, J. A. pa v višini 56,98 EUR. V sklepu z dne 17. 1. 2013 je bilo tožeči stranki naloženo, da T. S. povrne izgubljeni zaslužek v višini 168,15 EUR, ki mu je nastal zaradi pričanja na glavni obravnavi 10. 1. 2013. Sklep z dne 18. 3. 2013 pa nalaga tožeči stranki povrnitev potnih stroškov T. V. v znesku 108,78 EUR, ki so ji nastali zaradi pristopa na narok.

2. Zoper zgoraj navedene sklepe o povračilu potnih stroškov oziroma izgubljenega zaslužka se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava; v pritožbi zoper sklep o povračilu izgubljenega zaslužka pa poleg prej navedenih pritožbenih razlogov uveljavlja tudi nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Opozarja, da so izpodbijani sklepi neobrazloženi in se jih ne da preizkusiti. Prvostopenjsko sodišče ni navedlo pravne podlage, na podlagi katere je pričam odmerilo stroške kilometrine. Izpostavlja Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku in opozarja, da so pričnine odmerjene v nasprotju z njim.

3. V pritožbi, s katero izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o priznanju stroškov izgubljenega zaslužka, pa opozarja, da je bil priči priznan višji znesek stroškov, kot ga je zahtevala. Prvostopenjsko sodišče je brez utemeljitve prekoračilo zahtevek. Sklep je neobrazložen in se ga ne da preizkusiti.

4. Tožena stranka poudarja, da ima v vseh štirih pritožbah izkazan pravni interes: v primeru delnega neuspeha v pravdi bo dolžna nositi sorazmeren znesek stroškov prič.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji pritožba, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, zato mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.

7. V obravnavani zadevi tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbe v zvezi s pričninami, saj je bilo o glavni stvari že meritorno odločeno v sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1488/2014 z dne 5. 8. 2014, v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 50/2015 z dne 27. 5. 2015. Odločitev, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pravdnega postopka, je pravnomočna. Glede na novo situacijo, ko je postopek pravnomočno končan in je odločeno, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, je pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper odločitve o pričninah odpadel. Stroški v zvezi s pričami so bili naloženi v plačilo tožeči stranki, ki pa jih, glede na odločitev prvega sodišča, ni uspela prevaliti na toženo stranko, zato tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbe.

8. Po vložitvi pritožb je pravni interes odpadel, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, zato je bilo treba vse pritožbe – skladno z določbo 343. člena ZPP – zavreči, ne glede na to, da so bile prvotno dovoljene.

9. Tožena stranka s pritožbami ni uspela, zato nosi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom istega zakona).