Appeal allowed; court reversed first instance ruling on court fee liability between partially exempted parties.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court granted the appellant's objection against the court fee order, reversing the first instance decision. The appellant had been partially exempted from fees but fully succeeded in the underlying claim, while the respondent lost entirely. The court held that because the appellant fully won and acquired assets exceeding the partial fee exemption, the respondent must bear the full court fees under the relevant statute, correcting the first instance's misapplication of law.
Legislator headnote
AI generated15. člen ZST-1; 154. člen ZPP: When a party partially exempted from court fees fully succeeds in litigation and acquires assets exceeding the exempted portion, the opposing party must bear the full court fees, as fees follow the losing party in legal proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 517,00 EUR ugodi in se plačilni nalog z dne 22. 6. 2015 razveljavi.
[JEDRO]
Ker je bil tožnik delno oproščen plačila sodnih taks, v pravdi pa je v celoti uspel, je sodne takse dolžan nositi toženec. Sodne takse so del pravdnih stroškov, te pa mora v pravdnem postopku nositi tista stranka, ki je v pravdi propadla (prvi odstavek 154. člena ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, ki ga je tožnik pri naslovnem sodišču vložil 24. 6. 2015.
2. Zoper takšno odločitev vlaga tožnik pritožbo iz pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter ga oprosti plačila sodne takse, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vključno s stroškovno posledico. Opozarja, da se sodišče prve stopnje pri svoji obrazložitvi neutemeljeno sklicuje na četrti odstavek 15. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), saj se to določilo uporablja le v primeru, če stranka, ki je bila oproščena plačila taks, v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, katero presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. Opozarja, da je bilo v predmetni zadevi njegovemu zahtevku v celoti ugodeno, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče uporabiti določbo drugega in tretjega odstavka 15. člena ZST-1 ter plačilo sodne takse v znesku 571,00 EUR naložiti toženi stranki. Prvostopenjsko sodišče je tako zmotno uporabilo materialno pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Predmet pritožbene presoje je pravilnost in zakonitost sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen tožnikov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
5. Tožnik je bil v sklepu z dne 3. 7. 2014 delno oproščen plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 571,00 EUR, za preostanek – znesek 50,00 EUR – pa je bil njegov predlog za oprostitev zavrnjen. Ker je tožnik v tem postopku s svojim zahtevkom v celoti uspel in je na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobil premoženje, ki presega del takse, ki bi jo moral plačati, če ne bi bil oproščen plačila taks, mora po razlogovanju prvega sodišča plačati preostanek sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 517,00 EUR.
6. Takšno razlogovanje prvega sodišča pa je v nasprotju z določbo drugega odstavka 15. člena ZST-1. Pritožba utemeljeno opozarja, da mora sodne takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati nasprotna stranka. Ker je bil tožnik delno oproščen plačila sodnih taks, v pravdi pa je v celoti uspel, je materialnopravno zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da je sodne takse dolžan nositi tožnik. Sodne takse so del pravdnih stroškov, te pa mora v pravdnem postopku nositi tista stranka, ki je v pravdi propadla (prvi odstavek 154. člena ZPP). Dejstvo, da je bil tožnik oproščen plačila sodnih taks, na obveznost toženca vpliva le toliko, da je sodne takse dolžan povrniti sodišču in ne tožniku. V tem primeru povračila stroškov ne zahteva oproščena stranka, pač pa sodišče po uradni dolžnosti (tretji odstavek 15. člena ZST-1). Le v primeru, kadar stranka, ki je bila oproščena plačila taks, v postopku uspe delno in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse. Vendar pa, kot je bilo že prej pojasnjeno, v obravnavani zadevi ne gre za takšen primer, zato je bilo treba zaradi napačne uporabe materialnega prava izpodbijani sklep spremeniti in ugovoru tožnika ugoditi ter razveljaviti plačilni nalog, kot izhaja iz dispozitiva sodne odločbe.
7. Tožnik je s pritožbo v bistvenem delu uspel, vendar pa mora nastale pritožbene stroške nositi sam, saj predmetni stroški niso vezani na uspeh v pravdi, niti jih ni povzročil toženec; pa tudi Zakon o pravdnem postopku ne daje pravne podlage, po kateri bi moral te stroške povrniti toženec.