Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 2088/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.2088.2015 AI generated

Appeal dismissed; tenant's continued occupancy proves disagreement with lease termination notice.

Case Number VSL sodba I Cp 2088/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the tenant's appeal, upholding the first-instance judgment that terminated the lease and ordered eviction. The tenant argued that a formal written notice was required before filing a lawsuit, claiming the court erred in allowing the case to proceed without it. The court rejected this, ruling that the tenant's continued occupation of the property and persistent refusal to vacate constituted clear evidence of disagreement with the termination, thereby validating the lawsuit as a proper dispute resolution mechanism.

Legislator headnote

AI generated

103. odstavek 3. SZ-1; 112. odstavek 3. SZ-1; 338. člen ZPP: A tenant's continued occupation of the leased premises and refusal to vacuate following a termination notice serves as sufficient evidence of disagreement, validating a subsequent lawsuit for eviction without a separate prior written notice of termination.

Keywords

AI generated
termination of lease agreement eviction proceedings tenant's continued occupancy dispute resolution mechanism written notice requirement appeal against eviction landlord's rights

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Toženčevo nestrinjanje z odpovedjo najemne pogodbe je izraženo že s tem, da še vedno zaseda stanovanje, ki je predmet tožbe, in da ves postopek vztraja, da niso izpolnjene predpostavke za učinkovito odpoved in za utemeljenost posledične zahteve za izpraznitev in izročitev stanovanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je (1) dovolilo spremembo tožbe, (2) odpovedalo najemno pogodbo in ugodilo zahtevku za izpraznitev nepremičnine ter izročitev drugi tožnici, (3) ugodilo zahtevku za plačilo 8.414,76 EUR z zamudnimi obrestmi tožniku in za plačilo 11.700 EUR z zamudnimi obrestmi tožnici ter (4) zavrnilo zahtevek v delu, v katerem se nanaša na rok za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je krajši od 60 dni.

2. Toženec v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zahtevek zavrne, podrejeno pa naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po 112. členu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) je najemodajalec v primeru spora dolžan najemno pogodbo odpovedati sodno. Med pravdnima strankama ni spora. Tožnika sta toženca le pozivala k odpravi kršitev, najemne pogodbe pa nista odpovedala. Opomin, poslan 18. 4. 2014, je vseboval vse zakonsko in pogodbeno določene korake za primer kršitve pogodbenih obveznosti, vendar pa tožnik ni pravilno podal odpovedi pogodbe. Ob neodpravi kršitev bi morala tožencu podati pisno odpoved in določiti 60-dnevni odpovedni rok. Napačen je zaključek sodbe, da toženec ugovora delno plačane najemnine ne more dokazovati z zaslišanjem.

3. Tožnika nista odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek v zvezi z neizvedbo dokaza z zaslišanjem toženca. Ključen – in dopusten – razlog za opustitev izvedbe dokaza je bil neopravičen izostanek z naroka in ne, kar zatrjuje pritožba, da trditve o delnem plačilu najemnine ni mogoče dokazovati z zaslišanjem.

6. Neutemeljen je tudi očitek o neobstoju predpostavk za odpoved najemne pogodbe in utemeljenost zahtevka za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Predpostavka za odpoved najemne pogodbe s tožbo je predhodno pisno opozorilo najemnika, ki krši najemno pogodbo in ki vsebuje kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga, ki ni krajši od 15 dni (tretji odstavek 103. člena SZ-1). Po tretjem odstavku 112. člena SZ-1 se najemna pogodba ob sporu odpoveduje s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti.

7. Pritožba se strinja z ugotovitvijo sodbe, da je bilo predhodno pisno opozorilo dano v skladu z zakonskimi zahtevami, vztraja pa pri stališču, da bi morala tožnika pred vložitvijo tožbe pisno odpovedati pogodbo, ker sicer ni mogoče govoriti o tem, da gre za spor med pogodbenima strankama. SZ-1 ne daje podlage za razlago, ki jo zastopa pritožba. Pravilno je stališče sodbe, da je toženčevo nestrinjanje z odpovedjo najemne pogodbe izraženo že s tem, da še vedno zaseda stanovanje, ki je predmet tožbe, in da ves postopek vztraja, da niso izpolnjene predpostavke za učinkovito odpoved in za utemeljenost posledične zahteve za izpraznitev in izročitev stanovanja.

8. Po ugotovitvi, da niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi toženčevega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).