Court dismisses appeal, ruling a public fund's claim is a standard civil dispute, not a commercial case under ZPP.

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.

[JEDRO]

Javni sklad ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.

Tožeča stranka od tožene stranke vtožuje izpolnitev obveznosti na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanj. Terjatev do tožene stranke vtožuje na podlagi določb pogodbe in v skladu s 771. členom Obligacijskega zakonika. Gre torej za klasično civilno-pravno razmerje zato tožeča stranka v tej pravdi ne nastopa kot organizacija z javnimi pooblastili na podlagi posebnega zakona.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (centralni oddelek za verodostojno listino) je s sklepom VL 78823/2015 z dne 26. 8. 2015 zaradi vloženega ugovora razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. VL 78823/2015 z dne 2. 7. 2015 v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor. Tožeča stranka, ki je javni sklad, ni oseba iz prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Prav tako pristojnosti ni mogoče utemeljiti na določbah 483. in 484. člena ZPP. Glede na vrednost spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR, in glede na sedež tožene stranke, je po oceni Okrožnega sodišča v Ljubljani za odločanje v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.

3. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.

4. ZPP v 1. točki prvega odstavka 481. člena gospodarski spor opredeljuje na podlagi personalnega kriterija. Ta določa, da pravila o gospodarskih sporih veljajo v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod (vključno z javnimi zavodi), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost.

5. Tožena stranka je organizirana v pravno organizacijski obliki javnega sklada. Ta v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni izrecno navedena kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih, prav tako se nanj ne nanaša 2. točka prvega odstavka 481. člena ZPP, zato javni sklad ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.

6. Drugi odstavek 482. člena ZPP določa, da pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. člena ZPP in 1. do 3. točke prvega odstavka 482. člena ZPP ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.

7. Tožeča stranka, ki je javni sklad, je javni finančni in nepremičninski sklad, ustanovljen za financiranje in izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa, vzpodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih stavb (prvi odstavek 146. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1). V tem okviru tožeča stranka izvajanja svoja javna pooblastila.

8. Iz dopolnitve tožbe tožeče stranke je razvidno, da v predmetni pravdi vtožuje od tožene stranke, ki je za tožečo stranko prevzela upravljanje stanovanj, katerih lastnica je tožeča stranka, izročitev najemnine, ki jo je tožena stranka za tožečo stranko obračunala, pobirala in izterjala od najemnikov stanovanj. Tožeča stranka od tožene stranke vtožuje izpolnitev obveznosti na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanj št. 4302-34/98 z dne 20. 3. 1998 z dodatki. Terjatev do tožene stranke vtožuje na podlagi določb pogodbe in v skladu s 771. členom Obligacijskega zakonika. Gre torej za klasično civilno-pravno razmerje zato tožeča stranka v tej pravdi ne nastopa kot organizacija z javnimi pooblastili na podlagi posebnega zakona. Ne gre torej niti za primer, ko bi bilo v sporu potrebno odločati po postopku v gospodarskih sporih v skladu z določbami 482. in 483. člena ZPP.

9. Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim drugim kriterijem iz drugega odstavka 32. člena ZPP, kot tudi ne z vrednostjo spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti je zato treba uporabiti splošno pravilo prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje pristojno okrajno sodišče. Upoštevaje določbo prvega odstavka 48. člena ZPP je Višje sodišče v Ljubljani na podlagi prvega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločitev o predmetni zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.