Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba II Cpg 1440/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CPG.1440.2015 AI generated

Appeal dismissed; court confirmed first-instance judgment on debt and interest in small-value commercial dispute.

Case Number VSL sodba II Cpg 1440/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment ordering the defendant to pay the plaintiff €1,207.56 in interest and €74.00 in enforcement costs. The defendant argued for a retrial, but the court found no procedural violations or material law errors warranting such a reversal. Consequently, the original judgment was upheld, and the appellant was ordered to bear their own appeal costs.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 458. odst. 1; 339. odst. 2: In small-value disputes, appeals are limited to fundamental procedural violations and misapplication of substantive law, excluding errors in fact-finding or relative procedural breaches.

Keywords

AI generated
small-value disputes appeal limitations procedural violations substantive law application commercial debt interest calculation enforcement costs

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Na trditve, ki ne predstavljajo pritožbenih razlogov, pritožbenemu sodišču ni potrebno odgovarjati. Opravi le preizkus po uradni dolžnosti.

Sodišče (in sicer prvostopenjsko) lahko v posameznem postopku dajatev (kot jo zahtevka tožnica) naloži samo toženi stranki.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 46749/2014 z dne 7. 4. 2014 ostane v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna v 8 dneh poravnati tožeči stranki 1.207,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 11. 2013 dalje in ji povrniti izvršilne stroške 74,00 EUR, če zamudi s plačilom le-teh, pa jih je dolžna povrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne dalje (I. točka izreka), ter da je tožena stranka dolžna v 8 dneh povrniti tožeči stranki pravdne stroške 244,79 EUR, če zamudi s plačilom, od devetega dne dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper citirano sodbo je tožena stranka vložila laično pritožbo in v njej (v pretežni meri) ponovila trditve iz ugovora zoper sklep o izvršbi z dne 15. 4. 2014. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in toženi stranki v plačilo naloži tudi tožničine pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi tožene stranke je na podlagi določbe petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) odločala sodnica posameznica, saj obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odstavek 495. člena ZPP) - in ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj oziroma od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Za spore majhne vrednosti pa med drugim velja tudi, da je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava – pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter relativnih kršitev določb postopka sta v teh primerih torej izključena.

7. Tožena stranka z obravnavano pritožbo ne uveljavlja nobenega od izpostavljenih dovoljenih (niti nedovoljenih) pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču posreduje zgolj svoje videnje zadeve oziroma odnosa med njo, tožnico in družbo S. d. o. o. ter pojasnjuje (po smislu), kako bi se morale njihove medsebojne terjatve kompenzirati (pa se niso). Želi, da pritožbeno sodišče družbi S. d. o. o. naloži plačilo po predlagani izvršbi (VL 46749/2014) oziroma plačilo računa iz leta 2011, medtem ko sama obljublja, da bo po tem poravnala odprto terjatev do tožeče stranke.

8. A na trditve, ki ne predstavljajo pritožbenih razlogov, pritožbenemu sodišču ni potrebno odgovarjati (opravi le preizkus po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena ZPP). Ne more in ne sme pa pritožbeno sodišče ugoditi predlogu, da se družbi S. d. o. o. naloži plačilo 4.300,00 EUR, za katerega pritožnica zatrjuje, da ga ji ta družba še dolguje. Sodišče (in sicer prvostopenjsko) namreč lahko v posameznem postopku dajatev (kot jo zahtevka tožnica) naloži samo toženi stranki (smiselno prvi odstavek 311. člena ZPP) - v tem postopku torej zgolj družbi D. d. o. o. (ker je terjatev tožeče stranke utemeljena). Če se bo izkazalo, da je utemeljen tudi zahtevek družbe D. d. o. o. do družbe S. d. o. o., pa bo prvostopenjsko sodišče slednji (tj. toženi stranki oz. družbi S. d. o. o.) plačilo 4.300,00 EUR naložilo v postopku pod opr. št. IX Pg 296/2015.

9. Zgolj iz razloga razumevanja zadeve pa obrazloženemu pritožbeno sodišče dodaja še, da je bistvo v postopku na prvi stopnji zatrjevane verižne kompenzacije v součinkovanju več pravnih dejanj, t. j. v medsebojno povezanih odpustih dolga, ki učinkujejo le, če so vsi realizirani. Namen verižnega pobota je namreč doseči ugasnitev in prenehanje terjatev vseh udeležencev kompenzacije z medsebojnim (vendar ne vzajemnim) odpustom dolga. Predpostavka za veljavnost tega posla tako je, da ga morajo skleniti prav vse stranke posla, saj gre za ekonomsko in pravno enoten posel.(2)

10. To pa za obravnavani spor pomeni, da bi se tožena stranka tožbenemu zahtevku lahko uspešno upirala zgolj z zatrjevanjem, da so med subjekti, omenjenimi v 7. točki te obrazložitve, obstajala takšna dolžniško-upniška razmerja, ki so omogočala verižno kompenzacijo (torej, da je imela tožeča stranka terjatev do tožene stranke, tožena do družbe S. d. o. o. in slednja terjatev do tožeče stranke - delno temu trditvenemu bremenu tudi je zadostila), da so omenjeno verižno kompenzacijo sklenile prav vse stranke tega posla, kot tudi, da so bili vsi medsebojni odpusti obveznosti uspešno realizirani (ter takšne trditve tudi dokazno podpreti), ne pa da je priznavala, da v zvezi z vtoževano terjatvijo do kompenzacije še ni prišlo. Sporna obveznost v takšnem primeru namreč še ni prenehala in jo tožeča stranka v tem postopku utemeljeno zahteva od tožene stranke.

11. Ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Ker odgovor k rešitvi obravnavane pritožbe ni pripomogel in je bil kot tak stroškovno nepotreben, je pritožbeno sodišče odločilo, da mora tožeča stranka sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (2): Tako VSL sodba I Cpg 1342/2010.