Appeal allowed; court voids first instance judgment for misapplying silence rule to disputed contract terms.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba se razveljavi v 2. in 3. točki izreka in se v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Posledice pasivnosti kupca (toženca) je treba presojati v povezavi s pogodbo, katere vsebina pa je bila v postopku med strankama sporna. Iz trditvenega gradiva v spisu izhaja, da je toženec za tožnika opravljal različna dela in storitve in da je med strankama sporno, ali so dela obračunana po višji postavki od dogovorjene. Sporna je torej vsebina pogodbe (ne pa npr. pravilnost izpolnitve in s tem povezano pravočasno grajanje napak), zato je uporaba drugega odstavka 203. člena Uzanc najmanj preuranjena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 3449/2014 z dne 15. 1. 2014 v prvem odstavku izreka za znesek 882,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2013 do plačila in znesek 1.062,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2012 do plačila in v tem delu postopek ustavilo (1. točka izreka).

2. Isti sklep o izvršbi je v prvem odstavku izreka vzdržalo v veljavi za zneske 6.123,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 6. 2013 do plačila, 5.012,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 10. 2013 do plačila, 5.420,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 10. 2013 do plačila, 2.208,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 10. 2013 do plačila, 1.262,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2013 do plačila ter v tretjem odstavku za 74,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2014 do plačila (2. točk izreka). Tožencu je naložilo, da mora v 15 dneh tožniku povrniti 1.869,35 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

3. Proti navedeni sodbi se je pravočasno pritožila toženec. Sodišču očita napačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično napačno uporabo materialnega prava. V celoti je ugodeno tožbenemu zahtevku le na podlagi dejstva, da naj toženec ne bi izkazal, da je katerikoli račun zavrnil oziroma reklamiral v roku 8 dni. Sodišče je tudi neutemeljeno sledilo tožniku, da je v skladu z 287. členom OZ zapiral terjatev iz pravdnega postopka II Pg 6166/2013 in pri tem očitno spregledalo, da toženec ni plačeval teh računov, saj so bili zanj sporni. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je toženec za vsak račun natančno pojasnil, zakaj je sporen. Sporne so bile cene in količine in trditev tožnika, da pravdni stranki nista imeli drugačnega dogovora glede cen ni dokaz, na podlagi katerega bi sodišče lahko zaključilo, da so bile dogovorjene tiste cene, kot jih zatrjuje tožeča stranka in so razvidne iz vtoževanih računov. Tožnik bi moral svoj tožbeni zahtevek utemeljiti in posamezne postavke po vtoževanih računih izkazati tako po količini kot po ceni.

4. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka pritožbene navedbe, trdi, da je toženec s plačilom v skupnem znesku 13.000,00 EUR dolg priznal v skladu z drugim odstavkom 364. člena OZ. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na dejstvo, da toženec računov ni reklamiral in uporabilo 203. člen Splošnih uzanc za blagovni promet.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na naslednjih dejanskih ugotovitvah:

- toženec je vse račune prejel in jim je ugovarjal (glede višine) šele v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine,

- tožnik je zanikal, da bi bile dogovorjene drugačne cene in prejem kakršnekoli reklamacije.

7. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da je toženec prepozno ugovarjal računom oziroma v njih obračunanim cenam storitev oziroma štelo, da je toženec, ker računov ni reklamiral v 8 dneh, z njimi soglašal. Sklicevalo se je na 203. člen Splošnih uzanc za blagovni promet (Uradni list FLRJ, št. 15-179/1954, v nadaljevanju Uzance), ki se na podlagi 12. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov upoštevajo pri presoji potrebnih ravnanj in njihovih učinkov.

8. V skladu s prvim odstavkom 203. člena Uzanc plačilni in drugi pogoji, ki jih prodajalec enostransko vpiše v fakturo ali izročilnico (dobavnico), kupca tudi takrat ne vežejo, kadar je fakturo ali izročilnico dobil, pa proti njej ni ugovarjal. Kupca pa vežejo tisti pogoji o plačilu in drugi pogoji, ki jih prodajalec vpiše v fakturo ali izročilnico, ki so potrebni za izpolnitev pogodbe in ki so v skladu z drugimi določbami pogodbe, če kupec ne ugovarja proti fakturi ali izročilnici v kratkem roku po njihovem prejemu (drugi odstavek 203. člena Uzanc).

9. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialnopravno določbo drugega odstavka 203. člena Uzanc, ki po mnenju pritožbenega sodišča v okoliščinah konkretnega primera nima takega učinka, kot ji ga je pripisalo sodišče prve stopnje in sicer, da toženec računom ne more ugovarjati v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če jih ni reklamiral v 8 dneh od prejema, ker se šteje, da z njimi soglaša. Že iz besedila drugega odstavka 203. člena Uzanc izhaja, da kupca (ki ne ugovarja proti fakturi ali izročilnici v kratkem roku po njihovem prejemu) vežejo tisti pogoji, ki so potrebni za izpolnitev pogodbe in ki so v skladu z drugimi določbami pogodbe. Posledice pasivnosti kupca (toženca) je treba torej presojati v povezavi s pogodbo, katere vsebina pa je bila v postopku med strankama sporna. Iz trditvenega gradiva v spisu izhaja, da je toženec za tožnika opravljal različna dela in storitve (prevoz gradbenega materiala, delo s stroji ...) in da je med strankama sporno, ali so dela obračunana po višji postavki od dogovorjene. Sporna je torej vsebina pogodbe (ne pa npr. pravilnost izpolnitve in s tem povezano pravočasno grajanje napak), zato je uporaba drugega odstavka 203. člena Uzanc najmanj preuranjena.

10. Zaradi opisanega zmotnega materialnopravnega izhodišča je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP).

11. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.