Supreme Court dismisses appeal; prior ruling on restitution bar prevents nullity claim under Denationalization Act.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against the second-instance court's decision to allow the nullity claim. The first-instance court had previously ruled that the defendant could not return the property in kind because a permanent structure existed on the land, which legally barred restitution under the Denationalization Act. The Supreme Court held that this prior determination on the restitution bar meant the nullity claim was procedurally inadmissible, as the administrative authority must first resolve the restitution issue before a court can rule on the contract's validity.
Legislator headnote
AI generated88. člen Zakona o denacionalizaciji; 367. a, 367. c člen Zakona o pravdnem postopku: A court cannot rule on the nullity of a contract regarding denationalized property if a prior judicial decision has already established a legal bar to restitution in kind, rendering the nullity claim procedurally inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Ničnost pogodbe zaradi kršitve 88. člena ZDen.
Vprašanje obveznosti vrnitve v naravi ne more biti predhodno vprašanje v pravdi.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, naj ugotovi ničnost prodajne pogodbe, ki so jo 20. 12. 2005 sklenili Občina ... kot prodajalka parcele številka 558/40, k. o. ... ter A. A. in B. B. kot kupca. Ničnostni zahtevek je tožnik utemeljeval s kršitvijo določbe 88. člena Zakona o denacionalizaciji. Trdil je, da je vložil zahtevek za denacionalizacijo prej navedene nepremičnine, zato Občina ... kot denacionalizacijska zavezanka z njo ne bi smela razpolagati.
2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Samo je namreč rešilo predhodno vprašanje o tem, ali obstoji dolžnost vrnitve sporne nepremičnine v naravi in sicer tako, da je nanj odgovorilo nikalno: na zemljišču je bil ob uveljavitvi Zakona o denacionalizaciji zgrajen trajni objekt, ki ni bil v lasti denacionalizacijskega upravičenca (tožnika), kar predstavlja skladno z določbo drugega odstavka 32. člena istega zakona oviro za vrnitev v naravi.
3. Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Njegovo stališče je, da je prvostopenjsko sodišče kršilo načelo prirejenosti postopkov, ko je samo odločilo o ovirah za denacionalizacijo v naravi. Poudarilo je, da bi o tem lahko odločil le upravni organ, pred katerim teče denacionalizacijski postopek. Dokler upravni organ o tem ne odloči, vrnitev v naravi ni mogoča, razen, če denacionalizacijski upravičenec namesto denacionalizacije v naravi zahteva denacionalizacijo v obliki odškodnine. Do tedaj je promet z nepremičnino prepovedan.
4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo drugostopenjskega sodišča je glede triintridesetih pravnih vprašanj vložila Občina ... Iz njenih vprašanj izhaja pričakovanje, da bo Vrhovno sodišče v dopuščeni reviziji presodilo, ali je bil sploh podan tožnikov pravni interes za ničnostno tožbo; ali je bila v koliziji pravic tožnika in tožencev kršena ustavno varovana lastninska pravica kupcev in sporne prodajne pogodbe; ali je bilo kršeno načelo prirejenosti postopkov; ali je bila pravilno uporabljena določba 88. člena Zakona o denacionalizaciji glede na dobro vero kupcev in glede na določbe Zakona o zemljiški knjigi; ali so bili kršeni procesni predpisi z ugotovitvijo dejanskega stanja v nasprotju z listinskimi dokazi, ki niso bili prerekani in z napačnim povzemanjem vsebine listinskih dokazov ter ali je bilo napačno uporabljeno pravilo o dokaznem bremenu.
5. Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku niso podane. Predlog za dopustitev revizije je zato Vrhovno sodišče v skladu s prvim in drugim odstavkom 367. c člena istega zakona zavrnilo.