Appeal allowed; court corrected costs ruling to require each party bear their own costs absent agreement.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pravilno glasi:

„Vsaka pravdna stranka nosi svoje stroške postopka na prvi stopnji.“.

II. Tožnica je dolžna toženki v 15-ih dneh od prejema tega sklepa plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 72,00 EUR.

[JEDRO]

V kolikor ni dogovorjeno drugače stranke oziroma podpisnice sodne poravnave obveznosti povrnitve stroškov druga do druge nimajo.

Določbe o stroških (tudi pravilo iz prvega odstavka 159. člena ZPP) so materialno-pravne narave, na pravilno uporabo materialnega prava pa pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30.12.2015 odločilo, da je dolžna toženka tožnici v roku 15 dni (po prejemu sklepa) povrniti pravdne stroške v znesku 621,11 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka dalje do plačila.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni in samo pravilno odloči o pravdnih stroških. V nadaljevanju navaja, kaj naj bi tožnica v pravdi uveljavljala ter kaj sta se pravdni stranki dogovorili v okviru sodne poravnave. Tožnica naj bi od vtoževanih 2.102,25 EUR uspela z zneskom 190,00 EUR, kar predstavlja 9 % uspeh v pravdi (in ne 55 %, kot ugotavlja sodišče prve stopnje). Ker je tožnica v postopku uspela le 9 %, bi moralo sodišče pri odločanju o povračilu pravdnih stroškov uporabiti tretji odstavek 154. člena ZPP in slednji naložiti povračilo toženkinih stroškov v celoti. Sodišče naj bi neutemeljeno (saj za to podlage v zakonu ni) ocenjevalo uspeh strank ločeno po temelju in višini. Poleg tega v konkretnem postopku ugotavljanje temelja ni povzročilo nobenih dodatkih stroškov.

3. Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Če se pravda konča s sodno poravnavo, pa v njej ni izrecno dogovorjeno drugače,(1) v skladu s prvim odstavkom 159. člena ZPP(2) velja, da krije vsaka stranka svoje stroške. Velja torej jasno pravilo, da (v kolikor ni dogovorjeno drugače) stranke oziroma podpisnice sodne poravnave obveznosti povrnitve stroškov druga do druge nimajo. In sodna poravnava z dne 24.12.2015 (l. št. 39) dogovora, po katerem bi bila dolžna ena od strank drugi povrniti njene procesne stroške,(3) ne vsebuje. Če sta stranki želeli, da bi bilo temu drugače, bi se morali v okviru sodne poravnave temu ustrezno dogovoriti. Ker so določbe o stroških (torej tudi pravilo iz prvega odstavka 159. člena ZPP) materialno-pravne narave,(4) na pravilno uporabo materialnega prava pa pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti,(5) je bilo potrebno ob odločanju o toženkini pritožbi izpodbijani sklep spremeniti tako (3. točka 365. člena ZPP), da nosi vsaka pravdna stranka svoje stroške postopka na prvi stopnji.

6. Ker je toženka s pritožbo uspela, ji je dolžna tožnica(6) povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Toženka je upravičena do povračila priglašenih stroškov sodne takse za ta pritožbeni postopek v višini 72,00 EUR.

Op. št. (1): Niti ni (kot je bilo to v obravnavanem primeru) konkretnega dogovora o drugem (jasno opredeljenem) kriteriju/merilu, v skladu s katerim naj o stroških (s posebnim sklepom) odloči sodišče.

Op. št. (2): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (3): Prav tako ne dogovora o konkretnem kriteriju/merilu (drugačnem od tistega iz prvega odstavka 159. člena ZPP), v skladu s katerim naj o teh stroških odloči sodišče.

Op. št. (4): Glej tudi Nina Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS : GV Založba, 2010, str. 21 - 22

Op. št. (5): Drugi odstavek 350. člena ZPP

Op. št. (6): Ki nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP).