Appeal allowed; court voids partition judgment due to inability to verify parcel values from unclear assessment data.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Prvotna parcela obsega stavbno zemljišče, gozd in travnik, vrednost kvadratnega metra je za posamezne kategorije različna. Iz izpodbijanega sklepa pa ni mogoče razbrati, kako so posamezne kategorije razporejene v novonastalih parcelah, zato ocenjene vrednosti novonastalih parcel ni mogoče preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo solastno premoženje predlagatelja F. P. in nasprotne udeleženke Š. M. tako, da ga je fizično razdelilo in vsak udeleženec pridobi v last in posest posamezne nepremičine, kot to izhaja iz izreka sklepa sodišča prve stopnje. Predlagatelj je nasprotni udeleženki dolžan (na račun razlike v vrednosti) plačati še znesek 18.485,12 EUR, v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa, skupaj s pripadajočimi obrestmi. Na nepremičninah, ki jih v last in posest prejme predlagatelj, je sodišče dovolilo vpis zakonite zastavne pravice v korist Š. M. do višine njenega solastnega deleža na teh parcelah do poplačila navedenega zneska. Elaborat pod oznako C 1 spisa je sestavni del sklepa. Nasprotna udeleženka je na račun skupnih stroškov dolžna plačati F. P. znesek v višini 2.097,75 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede (ostalih) stroškov udeležencev je sodišče odločilo, da nosita udeleženca vsak svoje stroške.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. Navaja, da je prišlo do očitne napake, ko je izvedenec I. I. pri parcelaciji parcele št. 7/1 k. o. ... navedel, da parcela 7/3 k. o. ..., ki naj bi nastala iz parc. št. 7/1 k. o. ... obsega 21039 m2 in pri tem navedel, da je izdelal izvedeniško mnenje v skladu z varianto 1 mnenja izvedenca gradbene stroke M. O. Že iz skice, ki jo je izdelal izvedenec I. I., je razvidno, da parc. št. 7/3 k. o. ... ne more meriti 21039 m2. Parcelacija ni in ne more biti izdelana v skladu z varianto 1 izvedeniškega mnenja.

Predlagatelj je navedel, da se strinja, da njemu pripade južni del parcele št. 7/1 k. o. ... in se ta deli tako, kot je predlagal izvedenec in se meja stika v točki C in B skice predlagatelja. Parcelacija izvedenca I. ni izvedena v skladu z varianto 1 izvedeniškega mnenja. Iz skice izvedenca I. jasno izhaja, kateri del parc. št. 7/1 pripada predlagatelju in kateri nasprotnemu udeležencu, vidno je tudi stičišče meje na zahodni strani in skica izvedenca je za predlagatelja popolnoma jasna. Predlagatelj se je strinjal, da mu pripade novonastala parcela št. 7/3 k. o. ..., v obsegu, kot je razviden iz skice izvedenca.

Parcela št. 7/1 k. o. ... je bila ocenjena kar povpreko, saj ni razvidno, na kakšen način je sodišče ocenilo navedeni parceli, sploh parc. št. 7/4 k. o. ... Prejšnja parcela št. 7/1 k. o. ... je namreč sestavljena iz gozdnega zemljišča in kmetijskega zemljišča, cena po kvadratnem metru je različna. Ne ve se, koliko je na kateri novonastali parceli kmetijskega, koliko pa gozdnega zemljišča. Predlagatelj je predlagal, da se naredijo dodatne cenitve glede na novonastale parcele, o tem dokaznem predlogu ni bilo odločeno. Ni razvidno, kako je sodišče prišlo do izračuna, da je predlagatelj prejel nepremičnine v vrednosti 39.492,59 EUR, saj seštevek zneskov, ki so navedeni pod točko 15 obrazložitve znaša 34.992,59 EUR.

Sodišče tudi ni pravilno upoštevalo vrednosti stavbnega zemljišča, stavbišč in komunalne opremljenosti, saj te postavke skupaj znesejo 26.024,24 EUR in ne 27.097,14 EUR. Če vrednost predlagateljevega deleža znaša 21.007,00 EUR, je razlika do vrednosti nepremičnin, ki bi jih prejel, če delno sledimo izračunu sodišča, v višini 12.912,69 EUR in ne 18.485,12 EUR. Sodišče je uporabilo tudi napačno metodo izračuna denarnega zneska. Vrednost nepremičnin se ne more obračunavati na način, da se pri parcelah, ki jih je v celoti prejel v last predlagatelj, ne upošteva solastninski delež 1/4, ki je predlagateljev. 1/4 se mora od parcel, ki jih v last prejme predlagatelj, odšteti.

Predlaga spremembo, podredno razveljavitev sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Neutemeljene so pritožbene navedbe v zvezi z izvedeniškim mnenjem izvedenca I. Iz skice je razvidno, da je novonastala parcela št. 7/4 k. o. ... bistveno manjša od parcele št. 7/3 k. o. …, ki se nadaljuje proti zahodu. Kot izhaja iz list. št. 193 spisa namreč v točki C in B meje oziroma stika ni. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe o napačni kvadraturi parcele. Drži pa, da je predlagatelj predlagal, da naj bi se meja stikala v točkah C in B skice predlagatelja in mu je sodišče dodelilo tudi (zahodni) del prvotne parcele 7/1 k. o. ..., za katero predlagatelj ni izražal interesa. Glede na manjši solastniški delež predlagatelja je smotrnost takšne odločitve vprašljiva. Vprašljiva je tudi upoštevaje razloge sodišča prve stopnje, saj to navaja, da naj bi nasprotna udeleženka dobila zemljišča, ki se v naravi nahajajo eno poleg drugega. Tako ni jasno, zakaj nasprotni udeleženki ni bil dodeljen tudi ta zahodni del prvotne parcele št. 7/1 k. o. ..., ki leži sredi zemljišč, ki jih je prejela nasprotna udeleženka.

5. Pritožba utemeljeno navaja, da sta bili sedanji parceli št. 7/3 in 7/4 k. o. ... (prej parcela št. 7/1 k. o. ...) ocenjeni kar povpreko in iz sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče ugotoviti, kako je sodišče navedeni parceli ocenilo. Prvotna parcela št. 7/1 k. o. ... namreč obsega stavbno zemljišče, gozd in travnik, vrednost kvadratnega metra je za posamezne kategorije različna. Iz izpodbijanega sklepa pa ni mogoče razbrati, kako so posamezne kategorije razporejene v novonastalih parcelah, zato ocenjene vrednosti novonastalih parcel ni mogoče preizkusiti.

6. Glede na navedeno je bilo treba sklepa sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek zato, ker ni mogoče ugotoviti oziroma preizkusiti vrednosti novonastalih parcel in v zvezi s tem celotnega izračuna in poračuna (14. točka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP). Ker je razveljavitev potrebna že iz tega razloga, na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja. V ponovljenem postopku naj sodišče ravna v skladu z že navedenimi navodili in v sklepu za obe novonastali parceli navede razloge o tem, kako je prišlo do izračuna njune vrednosti (torej kvadratne metre po vrstah rabe in ceno za kvadratni meter). Hkrati naj upošteva tudi ostala gornja navodila. Za eventuelno dodelitev zahodnega dela prvotne parcele št. 7/1 k. o. ... nasprotni udeleženki bo potrebna tudi dopolnitev izvedeniškega mnenja izvedenca geodetske stroke in rezervacija dodatne parcelne številke.

7. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 354. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).