Appeal dismissed; movable property in inherited real estate belongs to the estate unless proven otherwise.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance court's decision to refer movable property to the heirs for litigation. The heirs argued that specific items like wood and kitchen equipment belonged to third parties, but the court found their claims less probable because the items were located within or attached to the deceased's real estate. Consequently, the court upheld the first-instance ruling that these assets remain part of the estate until proven otherwise in separate proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZakon o dedovanju (ZD), 210. člen v zvezi z 212. členom, 213. člen; Movable property situated on or within real estate owned by the decedent is presumed to belong to the estate, and heirs must prove otherwise in separate proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanem delu (v točki 3 izreka) potrdi.
II. Dedinja M. Č. sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.
[JEDRO]
Pritožbeno sodišče kot pravilno sprejema tudi odločitev sodišča prve stopnje, da glede premičnin na pot pravde napoti pritožnici, glede na to, da se ti predmeti nahajajo na oziroma v nepremičninah, ki so v lasti oziroma solasti zapustnika in je zato zatrjevanje dedinj, da te premičnine ne sodijo v zapuščino, šteti za manj verjetne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (1. točka izreka); dedinjo M. Č. napotilo na pravdo, da zoper sodedinji Š. M. in D. P. vloži tožbo z ustreznim oblikovanim tožbenim zahtevkom, izhajajoč iz razlogov, na podlagi katerih naj bi bili zapustnikovi oporoki neveljavni (2. točka izreka); dedinji Š. M. in D. P. napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da v zapuščino ne sodijo predmeti, kot so razvidni iz 3. točke izreka (3. točka izreka); dedinjo M. Č. napotilo na pravdo, da zoper sodedinji Š. M. in D. P. vloži tožbo na ugotovitev, da v zapuščino sodi denarni znesek v višini 25.000,00 EUR (4. točka izreka); odločilo, da so dedinje dolžne vložiti tožbe v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa (5. točka izreka).
2. Zoper odločitev v 3. točki izreka sta dedinji Š. M. in D. P. vložili pravočasno pritožbo, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in smiselno predlagali, da pritožbeno sodišče na pot pravde napoti M. Č. Navajata, da je sekani les v lasti M. P.; oprema koče na ... je last D. P., za kar prilagata račune; opremljena kuhinja v novi hiši, zidani štedilnik v kuhinji nove hiše za etažno ogrevanje, 80 l bojler so v lasti D. P., kar izkazujejo priloženi računi; prav tako so v lasti D. P. radiatorji, steklena volna na podstrehi nove hiše, električni štedilnik v stari hiši, za kar dedinji prilagata račune.
3. Dedinja M. Č. je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrženje, saj iz pritožbe ni jasno, niti smiselno ne izhaja, iz katerih pritožbenih razlogov pritožnici vlagata pritožbo, niti ni razvidno, da bi odločitvi sploh nasprotovali, podredno pa predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Kot povedano pritožbeno sodišče ocenjuje, da je iz pritožbenih navedb razvidno, da se pritožnici zoper odločitev v 3. točki sklepa pritožujeta v smislu, da bi moralo sodišče prve stopnje vsaj glede premičnin, ki jih izpostavljata, na pot pravde napotiti dedinjo M. Č., saj z računi izkazujeta močnejšo pravico glede navedenih spornih premičnin. Njuno pritožbo je zato pritožbeno sodišče vsebinsko obravnavalo.
6. Pravilno v odgovoru na pritožbo sodedinja pritožnic opozarja, da pritožnici ne moreta zahtevati izločitve iz zapuščine v korist tretje osebe, to je M. P. Pritožbeno sodišče kot pravilno sprejema tudi odločitev sodišča prve stopnje, da glede premičnin razvidnih iz 3. točke izreka sklepa na pot pravde napoti pritožnici, glede na to, da se ti predmeti nahajajo na oziroma v nepremičninah, ki so v lasti oziroma solasti zapustnika in je zato zatrjevanje dedinj Š. M. in D. P., da te premičnine ne sodijo v zapuščino, šteti za manj verjetne. Kaj drugega v zapuščinskem postopku dedinji konkretno nista izkazali, šele k pritožbi priložene listine pa bosta lahko predložili in se nanje sklicevali v pravdnem postopku.
7. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna in zakonita (210. člen v zvezi z 212. členom, 213. člen Zakona o dedovanju – ZD). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).
8. Glede na določbo prvega odstavka 174. člena ZD dedinja M.Č. sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo. Pritožnici pritožbenih stroškov nista priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.