Appeal partially allowed: correction request dismissed due to missing prior notice to publisher.

Pritožbi se delno ugodi tako, da se izpodbijani sklep (1. točka izreka) razveljavi; v ostalem delu se pritožba zavrne in se sodba potrdi.

[JEDRO]

Objavo popravka mora prizadeti uveljavljati neposredno od odgovornega urednika. Do sodnega varstva je upravičen, če odgovorni urednik popravka ne objavi v roku in na način, določen z ZMed.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembe tožbe. Zavrnilo je zahtevek, kakršnega je tožeča stranka postavila v tožbi. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki v višini 565,58 EUR.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo odločbe tako, da bo zahtevku za objavo popravka ugodeno. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Meni, da poseg v zahtevek, izveden zaradi očitne pisne pomote, ne predstavlja spremembe tožbe. Da je pri zapisu zahtevka prišlo do očitne pisne pomote, je razvidno iz samega zapisa (ni navednic na koncu zapisa) pa tudi iz trditev. Tožba se sklicuje na dne 22.12.2015 posredovano zahtevo za objavo popravka. Opozarja, da se iz zahtevka nekaj črta oz. umika in ne spreminja. Sklicuje se na sodno prakso v zadevi III P 212/2012, v kateri je bila dopuščena sprememba navedbe o mediju, v katerem je bilo obvestilo objavljeno. Kljub temu, da sodišče tožnikove aktivne legitimacije ne problematizira, pojasnjuje, da pisanje o predsedniku tožeče stranke ustvarja negativno mnenje tudi o tožeči stranki. Tudi tožeča stranka je zaradi objave prizadeta. Navaja, da ne uveljavlja odgovora na objavljeno informacijo, ampak pravico do objave popravka. Meni, da zakonska določila prizadeti osebi omogočajo, da sama izbere način uresničevanja svoje pravice. To pomeni, da sama izbere katere navedbe v objavi bo zanikala in glede katerih zahtevala popravek v ožjem ali širšem smislu. Povsem jasno je, da tožnik uveljavlja pravico do popravka v širšem smislu. Popravek izpolnjuje vse pogoje, predpisane za popravo v širšem smislu. Tožeča stranka je navedla nasprotna/druga dejstva znotraj ustavodajnega/zakonodajnega okvira in sicer v sprejemljivem obsegu ter jedrnato. Opozarja na stališče sodne prakse, da je prizadeti osebi treba dati možnost, da na enakovrednem medijskem mestu poda svoje stališče. Meni, da se sodišče neutemeljeno spušča tudi v (ne)resničnost navedb.

3. Pritožba zoper sklep je utemeljena.

4. S sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli. Po razlogovanju prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka – s tem, da je na naroku za glavno obravnavo tožbeni petit preoblikovala tako, da je iz njega črtala del besedila, glede katerega je bilo s tožbo zahtevano, da ga tožena stranka objavi - spremenila tožbo. Gre za stavek, ki se glasi: »Pri predsedniku ... niso našli konoplje.

5. Ker je v sodnih sporih v zvezi z objavo popravka treba smiselno uporabiti določbe ZPP (drugi odstavek 44. čl. Zakona o medijih, v nadaljevanju ZMed), je presojo – ali je do spremembe tožbe prišlo ali ne – treba izvesti na podlagi 184. čl. ZPP. S tretjim odstavkom 184. čl. ZPP je določeno, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni podlago zahtevka, če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe tako, da tožbeni zahtevek ni spremenjen ali če tožbeni zahtevek zmanjša. Ker je tožeča stranka na naroku zahtevek preoblikovala tako, da je iz njega odstranila del besedila, glede katerega je prej zahtevala, da se objavi, je zahtevek zmanjšala. Upoštevajoč citirano zakonsko določilo ne gre za spremembo tožbe, ampak za delni umik tožbe. Umik tožbe je urejen s 188. čl. ZPP. Ker je bila tožba (delno) umaknjena po tem, ko se je tožena stranka že spustila v obravnavanje, je za umik tožbe potrebno njeno soglasje (drugi odstavek 188. čl. ZPP). Ker tožena stranka soglasja za (delni) umik tožbe ni dala, postopka glede obravnavanja zahtevanega popravka – »Pri predsedniku ... niso našli konoplje – ni mogoče ustaviti.

6. Tožeča stranka je na naroku izvršen poseg v zahtevek označila kot odpravo pisne pomote, ni pa pojasnila, kako oz. zakaj je do pomote prišlo. Ni ji mogoče pritrditi, da gre za pomoto, kajti stavek »Pri predsedniku ... niso našli konoplje je naveden kot del besedila, glede katerega je zahtevano, da se objavi. Nobenih indicev ni, da bi bil v tožbenem petitu zapisan po pomoti, saj smiselno sodi v zahtevek. Zakaj naj bi odsotnost zaklepaja na koncu stavka kazala na pomoto, pritožba ne pojasni. Ne samo v tožbi, tudi v vlogi, ki je sledila odgovoru na tožbo (vloga z dne 18.3.2016), je tožeča stranka utemeljevala zahtevek, kakor je bil postavljen v tožbi. Ni se odzvala na opozorilo tožene stranke, da s tožbo ne zahteva enake objave, ko jo je zahtevala od odgovorne urednice, ampak popravek, do katerega se odgovorna urednica pred pravdo ni mogla opredeliti. Šele na naroku je tožeča stranka navedla, da je stavek: »Pri predsedniku ... niso našli konoplje pomotoma natisnjen in skrajšanje zahtevanega popravka (delni umik) obrazložila s pisno napako.

7. Ker sta stranki v postopku dolžni nastopati skrbno in (še posebej) zahtevek, katerega postavitev je vezana na materialni prekluzivni rok (drugi odstavek 33. čl. ZMed), brezhibno postaviti, se tožeča stranka po izteku tega roka, upoštevajoč zgoraj navedene okoliščine, ne more uspešno sklicevati na pomoto pri postavitvi zahtevka

8. Ker je sodišče prve stopnje preoblikovanje (zmanjšanje) zahtevka nepravilno obravnavalo kot spremembo tožbe, je sklep, s katerim je odločeno, da se sprememba tožbe ne dovoli, treba razveljaviti (3. točka 365. čl. ZPP).

9. Pritožba zoper sodbo ni utemeljena.

10. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, da je obravnavalo petit, ki je bil postavljen v tožbi; da se izreklo o zahtevku, s katerim tožeča stranka od tožene zahteva, da poleg ostalega besedila objavi tudi stavek: »Pri predsedniku ... niso našli konoplje. Pritožbeno sodišče soglaša z zavrnitvijo zahtevka, ne pa tudi z razlogi, s katerimi prvostopenjsko sodišče zavrnitev utemeljuje.

11. Objavo popravka prizadeti uveljavi neposredno od odgovornega urednika (prvi odstavek 26. čl. ZMed). Do sodnega varstva je upravičen šele v primeru, če odgovorni urednik popravka ne objavi v roku in na način, določen z ZMed (prvi odstavek 33. čl. ZMed).

12. Iz zahteve po objavi popravka, ki je bila pred vložitvijo tožbe poslana toženi stranki (doka A5), je razvidno, da ne vsebuje zahteve po objavi besedila: »Pri predsedniku ... niso našli konoplje. Toženi stranki torej pred pravdo ni bila dana možnost, da se opredeli do zahteve po objavi popravka, katerega objavo želi tožeča stranka doseči po sodni poti (deveti odstavek 27. čl. ZMed). V sodnem postopku uveljavljan popravek je dopolnjen z vsebinskim sporočilom, zato gre za nov popravek. Tožena stranka ni imela možnosti, da se do njegove objave opredeli. Možnosti, da bi bil objavljen samo del zahtevanega popravka, ni, ker se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev (prvi odstavek 27. čl. ZMed).

13. Zahtevek je treba zavrniti, ker tožeča stranka od tožene stranke v roku iz drugega odstavka 26. čl. ZMed ni zahtevala objave popravka, katerega objavo želi doseči po sodni poti. Ker z ZMed določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za uspešno sodno uveljavljanje pravice do popravka, niso izpolnjeni, zahtevek za objavo popravka ni utemeljen. Ker gre za preizkus dopustnosti tožbe, temelječ na pravilih materialnega prava, je treba zahtevek zavrniti.

14. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).