Court allows appeal, ruling social security contributions are not taxes and do not block debt relief.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se upnikov ugovor proti odpustu obveznosti zavrne.

[JEDRO]

V zadevi upnik ne zatrjuje, da naj dolžnica ne bi dala pravilnih podatkov za odmero davkov, temveč zatrjuje, da ji je davčni organ odmeril neobračunane prispevke za socialno varnost, zaradi česar naj bi obstajala zgoraj navedena ovira za odpust obveznosti. Davki in prispevki niso istovrstna terjatev. Ko je sodišče prve stopnje tudi prispevke štelo za davke, je torej zmotno uporabilo materialno pravo. Zgolj zato, ker je socialne prispevke odmeril in uveljavljal davčni organ, to še ne pomeni, da se te terjatve obravnavajo kot davek v smislu 2. točke 399. člena ZFPPIPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da je imel davčni urad možnost izterjave teh terjatev od leta 2013 do začetka stečajnega postopka, vendar ni izrabil vseh zakonskih možnosti iz ZDavP-2. Vedel je tudi za njene obveznosti, saj je pošiljal izvršbe na denarne terjatve. Davčne obračune je predložila, čeprav z zamudo. Prav tako ob vložitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja ni dala neresničnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkov. Če je bil davčni organ nedosleden in neskladen z ZDavP-2, pa to ni njena krivda.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Odpust obveznosti (med drugim) ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000,00 EUR (2. točka 399. člena ZFPPIPP).

5. V zadevi upnik ne zatrjuje, da naj dolžnica ne bi dala pravilnih podatkov za odmero davkov, temveč zatrjuje, da ji je davčni organ odmeril neobračunane prispevke za socialno varnost, zaradi česar naj bi obstajala zgoraj navedena ovira za odpust obveznosti. Davki in prispevki niso istovrstna terjatev, pri čemer višje sodišče opozarja še na objavljeno sodno prakso (sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 105/2014 z dne 11. marca 2014, ki se sklicuje tudi na sklep Cst 444/2013 z dne 19. novembra 2013). Davek se tako odmerja od na primer prometa blaga in storitev oziroma drugih transakcij (3. člen Zakona o davku na dodano vrednost; ZDDV-1), pri fizičnih osebah pa tudi v obliki dohodnine po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). Na drugi strani obvezni prispevki pomenijo plačilo za različne oblike obveznega zavarovanja. Podlaga za obračunavanje prispevkov je med drugim določena v Zakonu o prispevkih za socialno varnost (ZPSV). Mednje uvrščamo prispevke iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja iz naslova starševskega varstva in zaposlovanja (prispevki za socialno varnost; glej prvi odstavek 1. člena ZPSV). Tudi iz določb ZFPPIPP izhaja, da ta zakon razlikuje med davki in prispevki (na primer četrti odstavek 14. člena, prvi in drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP). Ko je sodišče prve stopnje tudi prispevke štelo za davke, je torej zmotno uporabilo materialno pravo, na kar višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. Res je v prvem odstavku 15. člena ZPSV določeno, da se glede obračunavanja, odmere in plačevanja prispevkov za socialno varnost, zamudnih obresti, prisilne izterjave, zastaranja, poroštva in drugih vprašanj postopka uporabljajo določbe tega zakona ter zakona o davčnem postopku (konkretno ZDavP-2). Vendar pa določba 15. člena ZPSV pomeni le določitev pristojnega organa za odmero in prisilno izterjavo prispevkov za socialno varnost ter ureja materialno in procesno pravna vprašanja v zvezi z njihovim uveljavljanjem, nima pa nikakršnega vpliva na temelj terjatve. Zgolj zato, ker je socialne prispevke odmeril in uveljavljal davčni organ, to še ne pomeni, da se te terjatve obravnavajo kot davek v smislu 2. točke 399. člena ZFPPIPP. Upnik je izrecno uveljavljal le, da dolžnica prispevkov ni obračunala, zato ji jih je davčni organ naknadno obračunal, tudi sodišče prve stopnje pa v izpodbijanem sklepu ne zatrjuje, da bi ji bilo odmerjeno kaj drugega kot neobračunani prispevki. Dejstvo, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da dolžnica davkov in prispevkov ni tudi plačala, pa ne more predstavljati ovire za odpust obveznosti iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP.

7. Odločitev prvostopnega sodišča tako ni pravilna, zato je višje sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijani sklep spremenilo tako, da je upnikov ugovor proti odpustu obveznosti zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.