Appeal dismissed; lawyer's delay due to security guard instructions deemed reasonable mistake, not negligence.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision granting a request to restore the case to a previous state. The appellant argued that the lawyer's late arrival at the court hearing constituted a procedural violation due to lack of professional diligence. The court found that the delay resulted from a reasonable misinterpretation of the security guard's instructions regarding arrival time, which was caused by a coincidental overlap of facts rather than negligence. Consequently, the court upheld the lower court's ruling to reinstate the proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZPP 339. člen 2. odst. 11; ZPP 350. člen 2. odst. 366. člen 1. Če je zamuda nastala zaradi razumevalne napake glede navodil varnostnika, ki je posledica naključnega sovpada dejstev in ne nezadostne skrbnosti, se pritožba zavrne.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Ni res, kot to trdi pritožnik, da je pooblaščenec tožeče stranke ravnal v nasprotju z vabilom na narok, saj je v sodno stavbo vstopil več kot 15 minut pred narokom. Le navodilo varnostnika mu je preprečilo, da bi se že takrat zglasil pred razpravno obravnavo. Napačno razumevanje varnostnikovega navodila pa je bilo posledica naključnega sovpada dejstev, ki so pri pooblaščencu tožeče stranke povzročila zmoto, ki je botrovala zamudi razpisanega naroka. Zato le-te ni mogoče pripisati nezadostni skrbnosti pooblaščenca.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo (I. točka izreka) in pravdo vrnilo v stanje pred opravljenim prvim narokom za glavno obravnavo (II. točka izreka).
2. Tožena stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrže oziroma zavrne.
3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je tožečo stranko zastopal pooblaščenec, ki ni bil upravičen za zastopanje, saj ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo, da predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu za pooblaščenca T. V., ki je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje (prim. šesti v zvezi z drugim odstavkom 98. člena ZPP, vse v zvezi s tretjim odstavkom 87. člena ZPP). Tožeča stranka je sodišču navedeno dokazilo poslala, dne 26. 10. 2015, tako da očitana bistvena kršitev določb postopka ni podana.
7. Sodišče prve stopnje je predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo, ker je ocenilo, da je pooblaščenec tožeče stranke na narok za glavno obravnavo dne 11. 9. 2015 zamudil iz upravičenega vzroka. Ugotovilo, da je pooblaščenec do sodne stavbe pristopil pravočasno, vsaj 15 minut pred narokom, ki je bil razpisan ob 11.45 uri, in sicer nekaj minut pred 11.30 uro. Navodila varnostnika, namesto v smislu, naj se v stavbi ponovno zglasi 15 minut do naroka (torej ob 11.30 uri) je razumel v smislu, naj se v stavbi zglasi 15 do, torej ob 11.45 uri. Glede na to, da je pooblaščenec v stavbo prvič vstopil le nekaj minut pred 11.30 uro, se sodišču prve stopnje ne zdi nerazumno, da je pooblaščenec besedno zvezo 15 minut do naroka zaradi podobnosti časovnih opredelitev razumel v smislu, naj se v stavbi zglasi 15 do, kar pogovorno pomeni ob 11.45 uri. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da gre pri tem za naključje, ki se lahko primeri vsaki skrbni osebi.
8. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da napačnega razumevanja varnostnikovega navodila ni mogoče pripisati pooblaščenčevi neskrbnosti ali celo malomarnosti, saj je v okoliščinah danega primera navodilo varnostnika lahko izzvenelo tako, kot ga je razumel pooblaščenec tožnika, še zlasti, ker pred tem še ni imel naroka na predmetni lokaciji, tako da mu pravila vstopanja v stavbo in postopek varnostnega pregleda niso bila poznana. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi pritožniku, da je napačno razumevanje varnostnikovega navodila mogoče pripisati zgolj “subjektivnemu ravnanju stranke, ki ni bilo odvisno od zunanjih vzrokov, ki jih stranka ne bi mogla preprečiti”, saj je do napačnega razumevanja prišlo zaradi spleta okoliščin, ki niso bile le na strani pooblaščenca tožeče stranke. Med drugim tudi varnostnikovo navodilo ni bilo dovolj razumljivo in jasno, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.
Ni res, kot to trdi pritožnik, da je pooblaščenec tožeče stranke ravnal v nasprotju z vabilom na narok, saj je v sodno stavbo vstopil več kot 15 minut pred narokom. Le navodilo varnostnika mu je preprečilo, da bi se že takrat zglasil pred razpravno obravnavo. Napačno razumevanje varnostnikovega navodila pa je bilo posledica naključnega sovpada dejstev, ki so pri pooblaščencu tožeče stranke povzročila zmoto, ki je botrovala zamudi razpisanega naroka. Zato le-te ni mogoče pripisati nezadostni skrbnosti pooblaščenca.
9. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo.
10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, ko je pred ugotovilo, da tudi ni podan noben od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).
11. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).