Appeal partially allowed; court corrects bankruptcy ruling to include creditors in debt verification process.

I. Pritožbam upnikov se ugodi v delu, ki se nanašajo na 4. točko izreka izpodbijanega sklepa in se izpodbijani sklep v tej točki spremeni tako, da se na uveljavljanje zahtevka na ugotovitev obstoja terjatve napoti tudi upnike M. B., S. H. in T. B. in sicer glede obstoja prerekanega dela terjatev pod zap. št. 6, 14 in 16 končnega seznama preizkušenih terjatev (red. št. 97), ki je sestavni del tega sklepa.

II. V preostalem delu se pritožba upnika M. B. zavrne in se nespremenjeni del izpodbijanega sklepa potrdi.

[JEDRO]

Predpostavka za dopustnost ugovora zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev je tudi okoliščina, da je vlagatelj ugovora pred tem pravočasno vložil tudi ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev (1. točka prvega odstavka 66. člena ZFPPIPP). Tako se izkaže, da je iz tega razloga pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju ugovorov pritožnikov zoper dopolnjen seznam preizkušanih terjatev, saj ni bila izpolnjena navedena procesna predpostavka.

[OBRAZLOŽITEV]

Odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu

1. Z izpodbijanim sklepom (red. št. 99) je sodišče prve stopnje odločilo, da je sestavni del izreka sklepa končni seznam preizkušanih terjatev z dne 11. 1. 2016 (red. št. 97), objavljen 12. 1. 2016 (1. točka izreka). Ugotovilo je, da so priznane terjatve upnikov, kot izhaja za posameznega upnika iz končnega seznama preizkušanih terjatev (2. točka izreka). Zavrglo je ugovore, ki so ga proti dopolnjenemu seznamu preizkušanih terjatev vložili upniki S. H., T. B. in M. B. (3. točka izreka). Odločilo je, da se na zahtevek za ugotovitev obstoja neobstoja prerekane terjatve ločitvene pravice oziroma izločitvene pravice napoti samo upnik pod zap. št. 4 – FURS Davčni urad Nova Gorica (4. točka izreka).

Glede obsega pritožb

2. V pritožbenem roku so pritožbe zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložili trije upniki in sicer S. H. (red. št. 104), T. B. (red. št. 107) in M. B. (red. št. 108). Upnici S. H. in T. B. sta v pritožbah izrecno izpodbijali zgolj odločitev v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa in pritožbenemu sodišču predlagali, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da na vložitev posebne tožbe za dokazovanje obstoja terjatve napoti tudi pritožnici. Pritožnik M. B. je v pritožbi zgolj očital prvostopenjskemu sodišču, da je sklep sodišča nerazumljiv. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo upoštevalo, kot da je vložena zoper celotno odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu.

3. Pritožbe so v celoti utemeljene v delu, ki se nanašajo na 4. točko izreka izpodbijanega sklepa, v preostalem delu pa je pritožba upnika M. B. neutemeljena.

Glede utemeljenega dela pritožbe

4. V skladu z drugim odstavkom 69. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) mora sodišče s sklepom o preizkusu terjatev v stečajnem postopku odločiti o ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušanih terjatev, o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja neobstoja prerekane terjatve. Sodišče prve stopnje je v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa ugotovilo, da so priznane terjatve upnikov, tako kot izhaja za posameznega upnika iz končnega seznama preizkušenih terjatev. Iz tega seznama (red. št. 97), ki ga je 11. 1. 2016 izdelal upravitelj, pa je razvidno, da je upravitelj v celoti prerekal prijavljene terjatve dvema upnikoma in sicer pod zap. št. 4 (FURS) in pod zap. št. 6 (H. S.), deloma pa upnikoma pod zap. št. 14 (T. B.) in pod zap. št. 15 (M. B.). Odločitev sodišča o ugotovitvi priznanih terjatev, ko se sklicuje na končni seznam preizkušenih terjatev, se tako ne nanaša na prerekani del terjatev. Sodišče prve stopnje bi zato moralo glede vseh teh terjatev odločiti o napotitvi na postopek uveljavljanja obstoja prerekanih terjatev. S tem, ko je sodišče prve stopnje v 4. točki izpodbijanega sklepa odločilo o napotitvi na postopek ugotavljanja obstoja terjatve zgolj upnika pod zap. št. 4, ni pa odločilo o napotitvi na postopek ugotavljanja obstoja prerekanih terjatev pritožnikov, je podano neskladje med odločitvijo sodišča v 4. točki izreka in končnim seznamom preizkušanih terjatev, na katerega se sodišče v tem sklepu sklicuje. Pritožbeno sodišče pri tem še pojasnjuje, da na takšno ugotovitev ne vpliva odločitev prvostopenjskega sodišča v 3. točki izreka o zavrženju ugovorov pritožnikov proti dopolnjenemu seznamu preizkušanih terjatev, saj kljub zavrženju ugovora prerekanega dela terjatev pritožnikov ni mogoče obravnavati kot priznane terjatve.

5. Ker pritožniki ne zatrjujejo, da bi prerekane terjatve s strani upravitelja temeljile na izvršilnem naslovu, je pritožbeno sodišče nepravilnost v izpodbijani 4. točki izreka sklepa prvostopenjskega sodišča odpravilo tako, da je izpodbijano 4. točko izreka sklepa spremenilo in v skladu s prvim odstavkom 300. člena ZFPPIPP na postopek uveljavljanja prerekanega dela terjatev napotilo tudi pritožnike (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožniki morajo zato v roku enega meseca po objavi tega sklepa pred pristojnim sodiščem vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekanega dela terjatve.

Glede neutemeljenega dela pritožbe pritožnika M. B.

6. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa nespremenjenega dela sklepa prvostopenjskega sodišča ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče zgolj ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi odločitve iz 3. točke izreka izpodbijanega sklepa (o zavrženju ugovora pritožnikov) sicer nepravilno sklicevalo, da so bili prepozni ugovori pritožnikov zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev. Dopolnjen seznam preizkušanih terjatev (red. št. 62) je bil objavljen 27. 3. 2015, zato je rok za ugovor iztekel 13. 4. 2015. Ugovori pritožnikov, ki so bili vloženi 12. 4. 2015 s priporočeno poštno pošiljko, so bili zato pravočasni. Ne glede na navedeno pa je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna, saj je iz spisovnih podatkov razvidno, da so pritožniki po izteku roka za ugovor vložili ugovor zoper osnovni seznam preizkušanih terjatev (red. št. 26), ki je bil objavljen 1. 12. 2014. Rok za ta ugovor je iztekel 16. 12. 2014, medtem ko so pritožniki ugovore vložili 31. 12. 2014. Ker je predpostavka za dopustnost ugovora zoper dopolnjen seznam preizkušanih terjatev tudi okoliščina, da je vlagatelj ugovora pred tem pravočasno vložil tudi ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev (1. točka prvega odstavka 66. člena ZFPPIPP), se tako izkaže, da je iz tega razloga pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju ugovorov pritožnikov zoper dopolnjen seznam preizkušanih terjatev, saj ni bila izpolnjena navedena procesna predpostavka.

7. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbo pritožnika M. B., v delu, ki se nanaša na nespremenjeni del izpodbijanega sklepa zavrnilo in v tem delu sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).