Appeal dismissed; temporary order denied as child's needs are not urgently threatened despite non-payment risk.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi je nedvomno izkazana verjetnost, da toženec krši svojo preživninsko obveznost, vendar pa nujno preživljanje mladoletnih otrok ni tako ogroženo, da bi bil zaradi tega dopusten predčasen poseg sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe z dne 19. 10. 2015.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za začasno odredbo v celoti ugodi, tožencu pa naloži v plačilo vse tožničine stroške postopka v zvezi z zavarovanjem. Izpostavlja, da toženec preživnine ne plačuje. Tožnica živi v svojem stanovanju v hiši staršev. Plačuje običajne režijske stroške, pa tudi stroške ogrevanja. Njeni dohodki in 50,00 EUR otroškega dodatka ne zadoščajo za kritje vseh potrebnih vsakomesečnih stroškov treh oseb. Toženec živi v Švici in prejema plačo. Izvršba na njegove dohodke bo potrebna v tujini, Švica pa ni članica EU. Toženec k preživljanju otrok ničesar ne prispeva, tako bo gotovo še ves čas do zaključka te pravde, verjetno pa tudi kasneje, zato je izdaja začasne odredbe nujna. Podana je nevarnost, da bo uveljavitev terjatve na plačilo preživnine močno otežena, ker toženec živi in prejema dohodke v tuji državi, ki ni članica EU. Toženec s predlagano začasno odredbo ne bo utrpel nikakršne škode, saj je preživljanje otrok njegova zakonita dolžnost. Predlaga, da se začasna odredba izda ali pa naj sodišče čimprej razpiše narok. Pojasnjuje, da je bil predlog za začasno dodelitev otrok postavljen zato, ker brez odločitve o tem, komu se otroka do pravnomočnega zaključka zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo, tudi ni mogoče odločiti o začasni preživnini.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok v sporih iz razmerij med starši in otroki so oblika začasne pravne zaščite otrok oz. zavarovanja njihovih koristi med pravdnim postopkom. Njihov namen je v olajšanju položaja otroka, ki je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočne sodbe.

5. Prvo sodišče je izhajalo iz pravilnega izhodišča, da je izdaja začasne odredbe omejena na izjemne situacije, ko je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepanje, da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda ali nasilje. Kriterij za izdajo začasne odredbe o preživnini za otroka je zagotovitev nujnega preživljanja – kritja njegovih nujnih eksistenčnih potreb.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi prvega sodišča, da tožnica ni ponudila trditvene podlage za zaključek, da je nujno preživljanje sinov pravdnih strank ogroženo. Tudi v pritožbi razširjena trditvena podlaga v zvezi z njuno ogroženostjo, ker naj bi toženec živel v Švici, kar naj bi otežilo uveljavitev terjatve, odločitve ne more spremeniti. Zatrjevanja namreč ne utemeljujejo sklepa o takšni ogroženosti otrok, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.

7. V obravnavani zadevi je nedvomno izkazana verjetnost, da toženec krši svojo preživninsko obveznost, vendar pa, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče, nujno preživljanje mladoletnih otrok ni tako ogroženo, da bi bil zaradi tega dopusten predčasen poseg sodišča. Kot je že prvo sodišče pravilno poudarilo, je bistvo t. i. regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj, v katerem je otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Takšen izjemen položaj pa ni bil izkazan, zato je prvo sodišče predlog za začasno odredbo pravilno zavrnilo.

8. Pritožbeni očitki niso utemeljeni, podane pa tudi niso kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep prvega sodišča potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Ur. list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.