Appeal dismissed; temporary agent for receiving documents entitled to single fee under tariff item 2202.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Ustrezno mesto za določitev nagrade začasnemu zastopniku za sprejem sodnih pisanj, je podano v tar. št. 2202 ZOdvT.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje začasnemu zastopniku, pooblaščenemu za sprejemanje pisanj, odvetniku T. S. Iz ..., priznalo nagrado in stroške v višini 277,40 EUR ter 22% DDV v višini 61,03 EUR, in odločilo, naj se priznani skupni znesek po pravnomočnosti sklepa plača iz založenega predujma pravdnih strank.

2. Zoper sklep je začasni zastopnik vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da mu prizna nagrado v priglašenem znesku. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo tar. št. 2202 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) in odločilo, da mu pripada nagrada zgolj enkrat. V tovrstnih primerih je prevladujoča sodna praksa (odločbi VSL I Cpg 1633/2013 in I Cp 2778/2014) zavzela stališče, da se pri priznavanju nagrade uporabljajo določbe 5. poglavja tarifnega dela, torej poglavja, ki določa nagrade, ki nastanejo za posamezna opravila, ne da bi bilo na odvetnika sicer preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku. Tarifa za tovrstne storitve izrecno določa, da nagrada nastane za vsako opravilo posebej. Opravil je kar 14 storitev, kar pomeni, da je upravičen do nagrade za vsako opravilo posebej. Takšno razlago potrjuje tudi šesti odstavek 14. člena ZOdvT. Sodišče zmotno razloguje, da bi v primeru, če bi mu priznali nagrado po tar. št. 3503 (za vsako opravilo), prišlo do situacije, ko bi nagrada za takšno opravilo presegla nagrado za vsebinsko zastopanje stranke v postopku. Takšno možnost namreč navedeni šesti odstavek 14. člena ZOdvT izključuje.(1) V konkretnem primeru bi bil pritožnik tako upravičen vsaj do povračila 890,50 EUR (po formuli 685 x 1,3). Poleg tega ni šlo za izvensodne storitve (za katere se uporablja 2. poglavje tarife, tudi tar. št. 2202), temveč za opravljanje storitev oziroma opravil v sodnem postopku, skladno z določili ZPP. Izpostavlja tudi, da bi bili v primeru, če bi sodišče pisanje vročalo preko pooblaščenih vročevalcev, ti upravičeni zaračunati vsako opravljeno storitev posebej in je nesmiselna interpretacija, da pooblaščencu oziroma začasnemu zastopniku, upravičenem za sprejemanje pisanj, pripada nagrada le v enkratnem fiksnem znesku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je za začasnega zastopnika, pooblaščenega za sprejemanje pisanj (146. člen ZPP) postavilo odvetnika, ki je na podlagi določbe 6. člena ZOdvT upravičen do nagrade in povrnitve izdatkov, ki so mu pri njegovem delu nastali. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odvetniku ni priznalo storitev po tar. št. 3503, kot je predlagal v stroškovniku (v skupni višini za 14 vročitev 2.877,00 EUR), temveč po tar. št. 2202 v višini 205,50 EUR, skupaj s stroški v višini 277,40 EUR. Odločitev je materialnopravno pravilna, sklep pa vsebuje tudi vse razloge o odločilnih dejstvih in ga je mogoče preizkusiti, zato sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

5. Vloga začasnega zastopnika, pooblaščenega za sprejemanje pisanj, je omejena zgolj na sprejemanje pisanj in na obvestitev stranke o sprejetih pisanjih (146. člen ZPP). ZPP izrecno ne daje odgovora na vprašanje, kakšni stroški pripadajo pooblaščencu oziroma začasnemu zastopniku, iz sodne prakse pa izhaja, da mu pripadajo materialni stroški pa tudi nagrada. V primeru, ko je pooblaščenec za sprejemanje pisanj odvetnik, je v ZOdvT treba najti opravilo, ki se vsebinsko najbolje prilega opravilu, ki je naloženo pooblaščencu za sprejemanje pisanj. Sodna praksa glede tega vprašanja ni enotna. Odločbi, ki ju izpostavlja pritožba, res napotujeta na uporabo 5. poglavja tarifnega dela zakona, torej tudi na uporabo tar. št. 3503, za katero se zavzema tudi pritožba. Vendar pa obstajajo tudi drugačne odločbe. V primeru, ko je pooblaščenec za sprejemanje pisanj odvetnik, je sodna praksa večkrat našla primerljivo oporo v tar. št. 2202, ki določa nagrado v primeru enostavnejših pisanj, za povrnitev izdatkov pa tar. št. 6000 in nadaljnje.(2)

6. Tudi v konkretnem primeru pritožbeno sodišče meni, da je tar. št. 2202, ki določa nagrado za enostavno pisanje, tista, ki se vsebinsko najbolje prilega opravilu, ki je naloženo pooblaščencu za sprejemanje pisanj, ne glede na to, da uporabo tar. št. 3503 omejuje določba šestega odstavka 14. člena ZOdvT. Nedvomno je namreč sprejem pisanj mogoče uvrstiti med izvensodne storitve, čeprav storitev pooblaščenec opravi na zahtevo sodišča za potrebe sodnega postopka. Poleg tega je sodišče prve stopnje upravičeno izpostavilo, da je odvetnik dobil generalno pooblastilo za vročanje pisanj (tožeči stranki) in ni dobil pooblastila za vsako posamezno točno določeno opravilo, zato mu gre nagrada po tar. št. 2202 in ne po tar. št. 3503. Tudi zakonodajalec je sprejel stališče, da bo nagrade določene v 5. poglavju (Posamezna opravila) 3. dela ZOdvT prejel odvetnik v primerih, ko bo dobil pooblastilo za opravo posameznega točno določenega opravila; odvetnik pa ne more prejeti nagrad po tem poglavju, če je pooblaščen za ureditev neke določene zadeve v celoti.(3)

7. Vrednost spornega predmeta v tej pravdni zadevi znaša 50.000,00 EUR. Pooblaščencu (odvetniku) tako pripada enkratna nagrada v skladu s tar. št. 2202, kjer znaša količnik 0,3, v višini 205,50 EUR, skupaj z materialnimi stroški 51,90 EUR, 277,40 EUR, kakor tudi 22% DDV v višini 61,03 EUR, torej vse v višini, kot jo je pravilno odmerilo sodišče prve stopnje.

8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Če je odvetnik pooblaščen le za posamezna dejanja, ne sme prejeti večje nagrade, kakor bi jo za enako storitev odvetnik, pooblaščen za celotno zadevo.

Op. št. (2): Primerjaj odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2276/2014, I Cpg 769/2015, IV Cp 2849/2015.

Op. št. (3): Predlog Zakona o odvetniški tarifi, Poročevalec DZ RS z dne 26. 2. 2008.