Appeal allowed: Boundary dispute requires non-contentious procedure when boundary line is contested between parties.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Predlagatelja in udeleženec so pokazali različni potek meje, kar pomeni, da je med udeleženci sporno, kje poteka meja. V takšnem primeru ni pogojev, da se nepravdni postopek za ureditev meje ustavi in postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. Meja med parcelama je v primeru lastninske tožbe praviloma določena in ni sporna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo nepravdni postopek in sklenilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim Okrajnim sodiščem v Krškem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre za lastninski spor o delu zemljišča, saj predlagatelja zatrjujeta, da sta lastnika spornega dela zemljišča na parcelah, na katerih je po podatkih zemljiške knjige vpisano lastništvo nasprotnega udeleženca.

2. Predlagatelja se pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku(2). Predlagatelja zatrjujeta, da nepravdni postopek sledi upravnemu postopku, ki ga je za ureditev meje začel nasprotni udeleženec. Nasprotni udeleženec je pri GURS vložil zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje. Z določitvijo meje, kot jo je pokazal geometer, se predlagatelja nista strinjala, zato ju je GURS z odločbo št. 02112-1050/2013-5 z dne 19. 5. 2014 pozval, da sprožita sodni postopek za ureditev meje. V nepravdnem postopku je znano, katero mejo zatrjujeta predlagatelja in katero nasprotni udeleženec, zemljišče med tema črtama je sporno, zato sta predlagatelja zainteresirana, da se meja uredi v nepravdnem postopku, pri čemer predlog za rešitev zadeve na podlagi močnejše pravice predstavlja tudi predmet lastninskega spora. Na spornem zemljišču predlagatelja zatrjujeta močnejšo pravico, to je lastninsko pravico in da sta izvajala zadnjo mirno posest, saj sta vseskozi do mejne črte, ki jo zatrjujeta, imela sporni del zemljišča v posesti. V naravi meja med zemljišči predlagateljev in nasprotnega udeleženca ni določena, zato jo je treba določiti v nepravdnem postopku.

3. Nasprotni udeleženec je vložil odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da sta predlagatelja pokazala na mejni obravnavi mejo, ki ne predstavlja prave meje. Nasprotni udeleženec bo dokazal, da trditve predlagateljev ne držijo, pri čemer je cilj vseh udeležencev, da se dokončno rešijo odprta vprašanja v zvezi z mejo med spornimi zemljišči.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo, ali vloženi predlog za ureditev meje dejansko predstavlja zahtevek predlagateljev za priznanje lastninske pravice določenega dela zemljišč. Če bi bil odgovor pritrdilen, bi bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Predlagatelja sta primarno zatrjevala, da je sporna meja med parcelami, da imata na spornem delu močnejšo pravico in da sta na tem delu izvrševala zadnjo mirno posest, hkrati pa sta zatrjevala, da ne glede na navedeno sta sporne dele zemljišč tudi priposestvovala, kar je bil očitno razlog, zaradi katerega je sodišče prve stopnje štelo, da gre za lastninski in ne za mejni spor. Sodišče prve stopnje pri tem zmotno ni upoštevalo, da je med udeleženci sporno, kje poteka meja. Predlagatelja in udeleženec so pokazali različni potek meje, kar pa pomeni, da je med udeleženci sporno, kje poteka meja med parcelami.

6. Meja med parcelama je v primeru lastninske tožbe praviloma določena in ni sporna. En mejaš zahteva del zemljišča ob meji na podlagi takšnega pravnega naslova, ki bi mu dajal pravico do tega zemljišča tudi, če ne bi ležalo tik ob meji. V postopku za ureditev mej pa sodišče v izreku ne dosodi zemljišča, kot v lastninskem sporu, temveč na podlagi elaborata izvedenca geodetske stroke določi mejo. Za mejni spor gre, če se dva prepirata o tem, ali določen pas zemljišča spada k eni ali drugi parceli. Značilno zanj je, da izvira iz nejasnosti o tem, kje je meja. Osrednjega pomena ni vprašanje pridobitve zemljišča, temveč vprašanje, kje je meja potekala prej, ali se je premaknila in zakaj se je premaknila. V nepravdnem postopku je okoliščina, da je predlagatelj lastnik mejnega zemljišča, predpostavka, in ne predmet postopka(3).

7. Med udeleženci je sporno, kje poteka meja med parcelami, zato bo sodišče prve stopnje moralo mejni spor rešiti v nepravdnem postopku v skladu z določbo 77. člena SPZ.

8. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da v nepravdnem postopku odloči o predlogu predlagateljev.

9. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZNP.

Op. št. (3): Glej dr. Vesna Rijavec: Stvarnopravni zakonik s komentarjem stran 447.