Bankruptcy administrator's request for procedure renewal denied due to debtor's regained capacity and lack of fraud.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zaključek sodišča prve stopnje o tožnikovem sprenevedanju, da ni vedel, da ga je njegov (prvotni) pooblaščenec odvetnik zastopal brez pooblastila stečajnega upravitelja oziroma, da je v pravdnem postopku (kljub procesni nesposobnosti) nastopal sam, ne bi mogel predstavljati ovire za obnovo postopka na predlog stečajnega upravitelja, saj je bil ta vložen v interesu povečanja stečajne mase oziroma v interesu upnikov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka.

2. Zoper sklep je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja, kot navaja, vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in dovoli obnovo postopka. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter posledično napačno uporabilo materialno pravo. Opozarja, da jo je vse od 30. 5. 2011 (ko je bil nad tožečo stranko začet postopek osebnega stečaja) zastopal pooblaščenec, ki ni imel pooblastila stečajnega upravitelja. Njegovih pravdnih dejanj stečajni upravitelj vse do danes ni odobril. To nepravilnost naj bi tožeča stranka ugotovila šele 27. 3. 2015, ko je opravila pregled spisa. Takrat naj bi ji začel teči rok za obnovo postopka, in ne že od 1. 12. 2014, kot je v svojem sklepu ugotovilo sodišče prve stopnje. Takrat namreč tožeča stranka ni pregledala celotnega spisa, temveč samo fotokopirala nekatere listine v spisu, kar naj bi izhajalo iz uradnega zaznamka. Šele po pogovoru s stečajnim upraviteljem konec meseca marca 2015 naj bi tožeča stranka izvedela, da stečajni upravitelj ni dal pooblastila dotedanjemu odvetniku, do takrat pa je bila tožeča stranka v dobri veri, da takšno pooblastilo obstaja. Z oklicem stečajnega postopka je bila tožeči stranki omejena pravdna sposobnost (386. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP). Z zavrženjem predloga za obnovo postopka, naj bi tožeča stranka oz. stečajna masa utrpela veliko premoženjsko korist (pravilno: škodo). Sodišče prve stopnje bi moralo prekiniti pravdni postopek in stečajnega upravitelja pozvati na prevzem pravde (prvi odstavek 208. člena ZPP). Zaradi napačnega postopanja pravdnega sodišča opravljena pravdna dejanja nimajo nobenega pravnega učinka (drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP).

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Tožeča stranka je uveljavljala obnovitveni razlog iz 4. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), po katerem se postopek, ki je s pravnomočno odločbo končan, lahko na predlog stranke obnovi med drugim tudi, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma, če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. Navedla je, da se je zoper njo 30. 5. 2011 začel postopek osebnega stečaja. Kot to določa 386. člen ZFPPIPP, se je z začetkom osebnega stečaja poslovna (in posledično pravdna) sposobnost tožeči stranki omejila tako, da ni mogla več samostojno sklepati poslov ali opravljati dejanj, katerih predmet bi bilo razpolaganje s premoženjem, ki sodi v stečajno maso.

5. Tožeča stranka je v postopku, katerega obnovo zahteva, uveljavljala plačilo svoje denarne terjatve do tožene stranke. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da uveljavljana denarna terjatev spada v stečajno maso (drugi odstavek 224. člena ZFPPIPP) in da zato tožeča stranka z njo ni mogla samostojno razpolagati. Z začetkom stečajnega postopka med drugim prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov in pooblaščencev za zastopanje dolžnika, stečajni upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz 97. člena zakona (245. člen ZFPPIPP). Tudi drugi odstavek 101. člena ZPP veže prenehanje pooblastila, ki ga je dal stečajni dolžnik, na nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka. Slednja pravno relevantna okoliščina pogojuje prekinitev stečajnega postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP), o čemer bi moralo prvostopenjsko sodišče sprejeti sklep in stečajnega upravitelja pozvati na prevzem pravde oz. odobritev posameznih pravdnih dejanj (prvi odstavek 208. člena ZPP). Ker sodišče postopka ni prekinilo in ni poskrbelo za pravilno zastopanje tožeče stranke (drugi odstavek 81. člena ZPP), je v postopku sodelovala stranka z omejeno procesno sposobnostjo brez pravilnega zastopanja oziroma zastopanja zakonitega zastopnika - stečajnega upravitelja.

6. V obravnavani zadevi tako razlog za obnovo postopka po 4. točki 394. člena ZPP ni odsotnost pooblastila odvetniku, ampak okoliščina, da pravdno nesposobne stranke ni zastopal njen zakoniti zastopnik. Sodišče prve stopnje je zato napačno štelo kot pravnorelevantno okoliščino za presojo pravočasnosti predloga za obnovo postopka dan, ko je stranka zvedela, da pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo. V primeru obnovitvenega razloga, „da pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik“, teče zakonski rok za vložitev predloga za obnovo postopka, od dneva ko je bila sodna odločba vročena zakonitemu zastopniku (tretji odstavek 396. člena ZPP). Ugotovitve te pravnorelevantne okoliščine izpodbijani sklep ne vsebuje. Iz podatkov spisa pa izhaja, da je prvo procesno dejanje, s katerim je stečajni upravitelj vstopil v ta pravdni postopek, vložitev predloga za obnovo postopka. Če je tako, bi bilo treba v obravnavanem primeru šteti predlog za obnovo postopka za pravočasen.

7. Sodišče prve stopnje je kot dodatni razlog za zavrženje predloga za obnovo postopka navedlo, da tožnik poskuša z njegovo vložitvijo zlorabiti svoja procesna upravičenja (11. člen ZPP). Zaključek sodišča prve stopnje o tožnikovem sprenevedanju, da ni vedel, da ga je njegov (prvotni) pooblaščenec odvetnik T. L. zastopal brez pooblastila stečajnega upravitelja oziroma, da je v pravdnem postopku (kljub procesni nesposobnosti) nastopal sam, ne bi mogel pogojevati nedopustnost omenjenega predloga stečajnega upravitelja. Tak zaključek preprečuje namen postopka osebnega stečaja, ki se vodi zato, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Morebitna tožnikova zatajitev vtoževane terjatve bi lahko pomenila dolžnikovo zlorabo tako v postopku osebnega stečaja(1) oziroma v postopku za odpust obveznosti, ki ga je vodilo stečajno sodišče na dolžnikov (tožnikov) predlog(2), pa tudi v pravdnem postopku, saj bi njegovo vodenje izkazovalo tožnikov namen realizacije svoje terjatve izven stečajnega postopka in s tem oškodovanje stečajne mase. Ne bi pa mogla ta okoliščina predstavljati ovire za obnovo postopka na predlog stečajnega upravitelja, saj je bil ta vložen v interesu povečanja stečajne mase oziroma v interesu upnikov.

8. Vendar pa ta okoliščina v času odločanja pritožbenega sodišča več ne obstoji. Po pritožbi stečajnega upravitelja zoper odločitev o zavrženju njegovega predloga za obnovo postopka, je Okrožno sodišče v Ljubljani sprejelo (pravnomočen) sklep o končanju postopka osebnega stečaja in o razrešitvi stečajnega upravitelja M. J.(3) Iz navedenega sklepa izhaja, da so bile tožniku kot stečajnemu dolžniku odpuščene vse obveznosti in unovčeno vse premoženje, ki je spadalo v stečajno maso, ki pa ni zadoščalo niti za kritje stroškov stečajnega postopka, zato tudi ni bila opravljena njegova razdelitev upnikom. Tožnik je torej po pravnomočnosti navedenega sklepa pridobil (polno) poslovno in s tem procesno sposobnost. Procesno dejanje vložitve predloga za obnovo postopka, ki ga je opravil stečajni upravitelj, s tem sicer ni izgubilo svoje veljavnosti, ni pa več mogoče šteti, da je pomen njegove vložitve v interesu povečanja stečajne mase oziroma v interesu upnikov. Če bi tožnik sam vztrajal na vloženem predlogu za obnovo postopka, pa bi bilo treba pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da obnovitev postopka, v katerem je tožnik, ki ni bil nerazsoden, ampak zgolj omejeno razpolagalno sposoben glede premoženja, ki bi moralo soditi v stečajno maso, aktivno sodeloval, ne bi smela biti dopustna. Drugačna odločitev bi nasprotovala „občutku za prav“.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Po določilu prvega odstavka 384. člena ZFPPIPP mora dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, dati sodišču poročilo o stanju svojega premoženja.

Op. št. (2): Postopek osebnega stečaja tožnika se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 1044/2011.

Op. št. (3): Sklep St 1044/2011 z dne 10. 2. 2016 – vpogled v Elektronski vpisnik INS.