Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 813/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.813.2016 AI generated

Heirs can dispose of assets outside the current inheritance proceeding via a settlement agreement.

Case Number VSL sklep II Cp 813/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the appeal filed by a co-heir against an inheritance court decision. The lower court had confirmed a settlement agreement signed by all heirs regarding the division of estates from two deceased individuals. The appellant argued the settlement was invalid, but the court ruled that heirs may dispose of rights not currently under the inheritance proceeding through such agreements. Consequently, the appeal was rejected because the settlement functions as a legally binding resolution with limited appeal options.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o dedovanju; Zakon o postopku pri dednih sporih: Dediči lahko z dednim dogovorom razpolagajo tudi s stvarmi in pravicami, ki niso predmet postopka, ki je v teku.

Keywords

AI generated
inheritance settlement heir rights disposition of assets settlement agreement inheritance proceeding legal binding effect appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Dediči lahko z dednim dogovorom razpolagajo tudi s stvarmi in pravicami, ki niso predmet postopka, ki je v teku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v enotno obravnavanje združilo zapuščinski zadevi D 32/2010 in D 323/2010 (točka I izreka sklepa). Nadalje je ugotovilo katero premoženje sodi v zapuščino po pokojni I. Š.in katero v zapuščino po pokojnem J. Š. Dediče po pokojni I. Š. je določilo na podlagi zakona, in sicer hčerko I. Č. do 1/2, zapustničinega vnuka S. Š. in vnukinjo A. A. in izvenzakonsko partnerko pokojnega sina J. Š. B. Š., vsakega do 1/6. Zakoniti dediči po pokojnem J. Š. pa so zapustnikov sin S. Š., hčerka A. A. in izvezakonska partnerka B. Š., vsak do 1/3. Nadalje je ugotovilo, da so dediči po obeh zapustnikih pred Okrožnim sodiščem v Kranju v zadevi I P 118/2013 dne 20. 8. 2015 sklenili sodno poravnavo – dedni dogovor o razdelitvi zapuščine po pokojni I. Š. in pokojnem J. Š. Navedeno sodno poravnavo je sodišče vneslo v sklep o dedovanju.

2. Zoper sklep se je pritožila dedinja B. Š. V laični pritožbi navaja, da zanjo sodna poravnava ni sprejemljiva in se z razdelitvijo nikoli ne bo strinjala. V nadaljevanju opisuje svojo življenjsko pot po poroki in prihodu v hišo v letu 1972, o odnosih s sodedinjo (svakinjo) I. Č. Ne sprejema navedbe v sklepu, da je bila izvezakonska partnerka J. Š., bila je žena ali partnerka. Dodaja še, da ji nikoli ni bila predložena nobena tožba, sodne poravnave zato ne sprejema in je ne bo nikoli podpisala.

3. Dedinji I. Č. in A. A. sta na pritožbo odgovorili. Zavračata vse pritožbene navedbe in dodajata, da je bilo v pravdni zadevi I P 118/2013 dne 9. 8. 2015 sklenjena sodna poravnava, ki jo je podpisala tudi pritožnica B. Š. Predlagata zavrnitev pritožbe.

4. Pritožbe ni utemeljena.

5. Dediči po pokojni I. Š. in J. Š. so v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Kranju I P 118/2013 (zaradi vštetja daril v dedni delež, izločitve deleža iz zapuščine in ugotovitve obsega zapuščine) dne 20. 8. 2015 sklenili sodno poravnavo – dedni dogovor. Sporazumeli in dogovorili so se o razdelitvi zapuščine po obeh zapustnikih. Pri dogovoru pa so vključili tudi lastnino I. Č. Dediči namreč lahko z dednim dogovorom razpolagajo tudi s stvarmi in pravicami, ki niso predmet postopka, ki je v teku. Zapuščinsko sodišče je dedni dogovor iz pravdne zadeve vneslo v sklep o dedovanju.

6. Dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, le-ta pa ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva. Stranke jo lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (392. in 393. člen ZPP), ne pa s pritožbo.

7. Glede na prej povedano in dejstvo, da do kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) ni prišlo, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.