Statutory guarantee payment date starts limitation period; appeal dismissed for procedural error.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal, upholding the first-instance judgment that confirmed the enforcement of a debt. The defendant argued that the statute of limitations had expired, claiming the guarantor's right to claim reimbursement was not a new fact but a procedural defense available throughout the proceedings. The court ruled that the limitation period only began running on the day the guarantor actually paid the debt, thereby preserving the right to claim reimbursement until the enforcement application was filed.
Legislator headnote
AI generatedArticle 336 of the Obligations Act; Article 355, paragraph 1, point 6 of the Civil Procedure Act: The statute of limitations for a guarantor's right of recourse commences only upon the day the guarantor fulfills the obligation, not at the time of the underlying debt's creation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Šele z dnevom plačila je tožnica kot porok dobila možnost, da od toženke terja plačilo za izpolnjeno obveznost, od takrat dalje do vložitve predloga za izvršbo pa zastaralni rok nikakor ni potekel.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 88986/2015 z dne 28.7.2015. Toženki je naložilo, da je dolžna tožnici plačati pravdne stroške v višini 415,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati njen materialnopravni ugovor zastaranja, ki ga je pravočasno vložila na podlagi 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ. Ugovor zastaranja ne predstavlja novih dejstev, temveč ga je mogoče uveljavljati tekom celotnega postopka. Tožnica ni izrazila nobenega nasprotovanja vloženemu ugovoru zastaranja, torej ga je dejansko sprejela.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po določilu 336. člena Obligacijskega zakonika (OZ) začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere zakon ne določa kaj drugega. Tožnica v obravnavani zadevi uveljavlja regres, saj je kot zakoniti porok po določilu petega odstavka 24. člena SZ-1 plačala terjatve toženke kot najemnice stanovanja. Terjatve, ki jih je poravnala, so se nanašala na račune iz obdobja od 17. 1. 2013 do 19. 2. 2014 in v času plačila 28. 10. 2014 niso bile zastarane. Šele z dnevom plačila je tožnica kot porok dobila možnost, da od toženke terja plačilo za izpolnjeno obveznost po določilu 1028. člena OZ, od takrat dalje do vložitve predloga za izvršbo 24. 7. 2015 pa zastaralni rok nikakor ni potekel. Čeprav drži pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje o ugovoru zastaranja lahko odločalo, ker so bila v času vložitve znana že vsa pravno relevantna dejstva, ta glede na navedeno ni utemeljen. To tudi pomeni, da v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.
5. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.