Appeal dismissed; appellant failed to substantiate claim with specific case comparisons for damages reduction.

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti 240,79 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

[JEDRO]

Že res, da pritožbeno sodišče na pravilno uporabo materialnega prava, katerega del je tudi sodna praksa, pazi po uradni dolžnosti, vendar pri izpodbijanju prvostopenjske odločitve ni nepomembno, da pritožnik svojo pritožbeno navedbo, da je prisojena odškodnina previsoka/prenizka, ustrezno podkrepi s sklicevanjem na točno določene primere iz sodne prakse ter napravi primerjavo v obsegu škode med enim in drugim primerom.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožniku plača 4.023,00 EUR odškodnine z zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) ter mu povrne pravdne stroške (III. točka izreka), v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka).

2. Tožena stranka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je sporna le odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki močno odstopa od zneskov, ki jih za podobne primere prisojajo sodišča. Graja pravilnost uporabe materialnega prava. Kljub ugotovitvam o obsegu tožnikovega zmanjšanja življenjskih aktivnosti je sodišče premalo upoštevalo dejstvo, da je izvedenec omejitev ocenil kot omejitev srednje stopnje, pa tudi, da je tožnik star 79 let, aktivnosti pri tej starosti pa so okrnjene že same po sebi. Glede na to, da si je kupil avto z avtomatskim menjalnikom, pri vožnji ni oviran. Sodišče je nepravilno presodilo tožnikovo izpovedbo, da je prikrajšan pri smučanju, igranju tenisa in namiznega tenisa, saj je pri njem še pred poškodbo napredovala artroza levega kolka, zato tega že pred poškodbo ni mogel početi in opustitev ni v vzročni zvezi z dogodkom. Meni, da bi bila primerna satisfakcija 5.000,00 EUR. Predlaga ustrezno spremembo sodbe, s stroškovno posledico.

3. Tožnik je na pritožbo pravočasno odgovoril in prereka pritožbene navedbe. Opozarja, da so pritožbene navedbe pavšalne, sodna praksa (II Ips 558/2014, II Ips 438/2007, II 617/2008 in II Ips 1197/2008) pa potrjuje pravilnost odmerjene odškodnine. Navaja, da tožena stranka po prejemu izvedenskega mnenja nanj ni imela pripomb niti ni predlagala zaslišanja izvedenca ter opozarja na prekluzijo. Do nezgode je bil v odlični psihofizični kondiciji, upokojil se je šele pri 76 letih, artroza levega kolka pa ga ni ovirala pri nobeni športni dejavnosti. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je po sklenjenem AO+ zavarovanju vtoževal odškodnino za škodo, ki jo je utrpel v prometni nesreči 19. 2. 2014. Sodišče prve stopnje mu je odmerilo odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju v višini 4.000,00 EUR ter odškodnino zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 9.000,00 EUR. Ob upoštevanju 50 % soprispevka ter pred pravdo plačanega (in valoriziranega) zneska 2.500,00 EUR mu je prisodilo razliko (4.023,00 EUR).

6. Tožnik v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da je tožena stranka prekludirana glede ugovora, da zmanjšanje tožnikovih življenjskih aktivnosti na športnem področju ni v vzročni zvezi z dogodkom, za katerega odgovarja. Po prejemu izvedenskega mnenja, ki je pri tožniku ugotovil artrozo levega kolka, tožena stranka v zvezi s tem ni podala nobenih navedb/pripomb niti ni predlagala zaslišanja izvedenca. Pred tem je v odgovoru na tožbo izrecno navedla, naj izvedenec ugotovi le, ali so pri tožniku obstajale že pred dogodkom kakšne degenerativne spremembe ali druga obolenja v predelu rame. Pritožbenih navedb v tej smeri pritožbeno sodišče torej ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

7. Pritožnica dejansko stanje, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti, v pritožbi povzema le delno. Celoten sklop ugotovitev prvostopenjskega sodišča je zapisan v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe in ta predstavlja dejansko podlaga za odmero odškodnine iz tega naslova. Pritožbeno sodišče kot bistveno izpostavlja le, da je tožnik 10 % invalid in je zato z desno roko nesposoben opravljati vsakršno fizično delo (pri čemer je desničar), in to tako, da je oteženo celo lastno hranjenje, oblačenje, delo z računalnikom in vožnja z (neavtomatskim) avtomobilom. Ob takih dejanskih ugotovitvah pavšalna pritožbena graja, da je prisojena odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti previsoka, ne more biti uspešna. Pritožnica ne ponudi nobenega primera iz sodne prakse, kjer bi bila za enak/primerljiv(1) obseg škode prisojena odškodnina v višini, kot jo sama predlaga(2). Po drugi strani tožnik v odgovoru na pritožbo izpostavlja odločitve sodišč, ki potrjujejo pravilnost sodbe sodišča prve stopnje(3) .

8. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v skladu s 353. členom ZPP v izpodbijanem delu potrdilo.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške, tožniku pa je za obrazložen in tehten odgovor na pritožbo dolžna povrniti 240,79 EUR(4) stroškov pritožbenega postopka.

Op. št. (1): V zadevi II Cp 3455/2044 z dne 11. 2. 2015 je oškodovanec za manjši obseg škode prejel 8 povprečnih plač, tožnik tu pa slabih 9.

Op. št. (2): V zadevi II Cp 2866/2013 z dne 26.3.2014 je oškodovanec dobil 4.000,00 EUR za bistveno manjši obseg škode.

Op. št. (3): Primerjaj odločitve VS RS II Ips 438/2007 z dne 29.1.2009, II Ips 617/2008 z dne 26. 3. 2009 in II Ips 1197/2008 z dne 19.3.2009.

Op. št. (4): Za sestavo odgovor na pritožbo 183,60 EUR, 13,77 materialnih stroškov in 43,42 EUR za DDV.