Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep VIII R 8/2016 ECLI:SI:VSRS:2016:VIII.R.8.2016 AI generated

Supreme Court rules ordinary court has jurisdiction over manager liability claims not involving dissolved company successorship.

Case Number VSRS sklep VIII R 8/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia ruled that the District Court in Maribor, not the Labour Court, has jurisdiction over the plaintiff's claims. The plaintiff sought damages from a former manager based on personal liability and piercing the corporate veil under the ZFPPIPP, rather than claiming rights as a successor to the dissolved employer. The court determined that since the claim did not rely on the successorship of the dissolved legal entity, the Labour Court's special jurisdiction did not apply.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 442. odst. 1; ZDSS-1 5. odst. 1 b točka: When a claim against a manager is based on personal liability or piercing the corporate veil rather than successorship, the ordinary court has jurisdiction instead of the Labour Court.

Keywords

AI generated
manager liability piercing corporate veil jurisdiction dispute dissolved company Labour Court competence ZFPPIPP liability ordinary court jurisdiction

Cited Legislation

AI generated
ZFPPIPP 442. odst. 1
ZDSS-1 5. odst. 1 b točka
ZPP 1. člen in 30. odst. 1

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

[JEDRO]

Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost poslovodja in njegovo odgovornost po pravilih o spregledu pravne osebnosti v skladu s prvim odstavkom 442. člena ZFPPIPP, kar sta dva samostojna pravna temelja za uveljavljanje terjatve (iz delovnega razmerja) proti tožencu. V tem primeru zato ne gre za vprašanje pravnega nasledstva (aktivnega) družbenika in v zvezi s tem nasledstvom za izpolnitev subjektivnega kriterija za določitev pristojnosti delovnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja za čas zaposlitve pri prvi toženki vložil tožbo zoper toženki N. o. d.o.o., M. in D. M. Delovno sodišče v Mariboru je s sklepom Pd 131/2015 z dne 16. 6. 2015 tožbo zoper prvo toženko zavrglo, ker je bila le-ta 29. 5. 2015 izbrisana iz sodnega registra. Odločilo je tudi, da Delovno sodišče v Mariboru ni stvarno pristojno za odločanje o sporu med tožnikom in takrat še drugo toženko. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču Maribor. To sodišče je z delno zamudno sodbo naložilo tožencu, da plača tožniku 3.440,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer na podlagi izjave toženca, da glede tega zneska pristopi k dolgu tožnikovega delodajalca. Glede ostalih zahtevkov je sklenilo, da mora tožnik tožbo dopolniti z ustrezno trditveno podlago. Ta je to storil v pripravljalni vlogi z dne 2. 12. 2015 in navedel, da preostali dolg v višini 1.489,85 EUR zahteva od toženca na podlagi njegove odškodninske odgovornosti v skladu z 2. točko prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP (v povezavi z drugim odstavkom te zakonske določbe in 42. členom ZFPPIPP) ter na podlagi 1. točke prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP (v povezavi s prvim odstavkom 8. člena ZGD-1).

2. Okrajno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da je v skladu z b točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 za odločanje pristojno delovno sodišče. V zvezi s tem se sklicuje tudi na stališče revizijskega sodišča v zadevi VIII R 26/2015. Po tem stališču so aktivni družbeniki singularni pravni nasledniki izbrisane družbe, zaradi česar je v teh primerih tudi v zvezi z zahtevki iz delovnega razmerja po subjektivnem kriteriju podana pristojnost delovnega sodišča.

3. Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

4. Delovno sodišče je kot specializirano sodišče pristojno za odločanje v tistih sporih, za katere tako določa zakon. Individualni delovni spori, o katerih odloča, so opredeljeni v 5. členu ZDSS-1. Za odločanje o pristojnosti v konkretnem sporu je lahko pomembna določba b točke prvega odstavka 5. člena, po kateri je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njegovimi pravnimi nasledniki. Pristojnost sodišča po tej določbi se torej povezuje z vsebino spora in strankami, ki so udeležene v takšnem sporu.

5. Iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da tožnik uveljavlja terjatve iz delovnega razmerja sedaj le še proti direktorju bivšega delodajalca (ki je bil tudi lastnik bivšega delodajalca), zaradi česar je za odločitev o pristojnosti bistveno, ali se ta lahko šteje za pravnega naslednika delodajalca.

6. Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost poslovodja in njegovo odgovornost po pravilih o spregledu pravne osebnosti v skladu s prvim odstavkom 442. člena ZFPPIPP, kar sta dva samostojna pravna temelja za uveljavljanje terjatve (iz delovnega razmerja) proti tožencu. V tem primeru zato ne gre za vprašanje pravnega nasledstva (aktivnega) družbenika in v zvezi s tem nasledstvom za izpolnitev subjektivnega kriterija za določitev pristojnosti delovnega sodišča.

7. Okrajno sodišče v Mariboru se neutemeljeno sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča VIII R 26/2015, saj se je v tej zadevi (za razliko od obravnavane zadeve) tožnik glede na čas izbrisa družbe (delodajalca) iz sodnega registra (avgust 2011) skliceval na odgovornost toženke kot aktivne družbenice pravne osebe po šestem, sedmem in osmem odstavku 442. člena ZFPPIPP. Treba je opozoriti, da so se ti odstavki 442. člena ZFPPIPP prenehali uporabljati 17. novembra 2011 - z dnem uveljavitve ZPUOOD.

8. Glede na navedeno ni izpolnjen subjektivni kriterij za pristojnost delovnega sodišča, temveč gre za spor, za rešitev katerega je na podlagi 1. člena in prvega odstavka 30. člena ZPP pristojno sodišče splošne pristojnosti. Zato je Vrhovno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.