Appeal dismissed; non-assignee lacks standing to appeal bankruptcy administrator's consent withdrawal decision.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

V stečajnem postopku nastopijo pravni učinki prenosa terjatve v smislu procesne legitimacije novega upnika šele s seznanitvijo upravitelja o prenosu. Ker te seznanitve upravitelja v času do izdaje izpodbijanega sklepa pritožnik ni izkazal, prvostopenjsko sodišče pa je bilo o prenosu terjatve na pritožnika obveščeno šele po izdaji izpodbijanega sklepa, pritožnik ni uspel izpodbiti ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da tedaj ni bil upnik stečajnega dolžnika. Glede na časovne meje pravnomočnosti zato prvostopenjskemu sodišču ni mogoče očitati zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede ugotovitve, da pritožnik ni stranka stečajnega postopka.

Da bi kot „udeleženec“ postopka lahko vložil pritožbo zoper sklep o ugotovitvi umika upraviteljevega predloga za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, torej kot druga oseba iz drugega odstavka 126. člena ZFPPIPP, bi mu moral ZFPPIPP to izrecno dopustiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugovor pritožnika G. I. d.o.o. zoper sklep o umiku predloga za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 9. 11. 2015 kot nedovoljenega zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila družba G. I. d.o.o., uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, dolžniku pa naj se naloži povračilo priglašenih pritožbenih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da pritožnik ni upnik v predmetnem stečajnem postopku, zato nima procesne legitimacije za vlaganje pravnih sredstev.

5. Pritožnik navaja, da je že v zavrženem ugovoru pojasnil svoj pravni interes za pritožbo, saj bi mu kot uspelemu ponudniku na javni dražbi nepremičnin stečajnega dolžnika sodišče moralo priznati status stranke v stečajnem postopku ali status udeleženca v postopku, najmanj pa status stranskega intervenienta, kar bi mu omogočilo meritorno obravnavanje njegove pritožbe zoper sklep o umiku upraviteljevega predloga za izdajo soglasja k prodajni pogodbi za kupljene nepremičnine. Sicer pa je pritožnik tudi upnik stečajnega dolžnika, ker je s pogodbo o prodaji terjatev z dne 24. 11. 2015 veljavno odkupil terjatev upnika K. d.o.o. oz. po njegovem izbrisu od prevzemnika njegovega premoženja v višini 1.063,89 EUR s pripadki, ki je zavedena v končnem seznamu preizkušenih terjatev.

6. Po 56. členu ZFPPIPP so kot stranke glavnega postopka zaradi insolventnosti upravičeni procesna dejanja opravljati upniki, ki v tem postopku uveljavljajo terjatev do insolventnega dolžnika in insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. Pritožnik sicer navaja, da ima status upnika, ki ga je pridobil s Pogodbo o prodaji terjatev upnika K. d.o.o. z dne 24. 11. 2015. Vendar po 3. odstavku 57. člena ZFPPIPP novi upnik v primeru prenosa pravočasno prijavljene terjatve pridobi procesno legitimacijo in procesna legitimacija prejšnjega upnika preneha, ko eden od njiju o prenosu obvesti upravitelja in mu dokaže prenos.

Pritožnik sicer v pritožbi navaja, da sta bila o prenosu terjatve obveščena Okrožno sodišče v Ljubljani ter stečajni dolžnik, o čemer je kot dokaz predložil obvestilo o prodaji terjatve s prilogami (Pogodbo o prodaji terjatve). Iz navedenega obvestila z dne 24. 11. 2015 pa izhaja, da je bilo poslano priporočeno s povratnico tako Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot tudi upravitelju stečajnega dolžnika. Vendar povratnice, ki bi izkazovala upraviteljev prejem navedenega obvestila, pritožnik ni priložil. Glede na to, da je v predmetnem spisu obvestilo o prodaji terjatve (red.

št. 206), datirano z dnem 24. 11. 2015, iz dohodnega žiga Okrožnega sodišča v Ljubljani pa je razvidno, da je bilo navedeno obvestilo poslano priporočeno po pošti sodišču šele 9. 12. 2015 in ga je sodišče prejelo 10. 12. 2015, pritožbeno sodišče zgolj iz pritožbi priloženega obvestila z dne 24. 11. 2015 še ne more sklepati, da je bil upravitelj o prenosu terjatve obveščen že do izdaje izpodbijanega sklepa 26. 11. 2015. Kot rečeno, v stečajnem postopku nastopijo pravni učinki prenosa terjatve v smislu procesne legitimacije novega upnika šele s seznanitvijo upravitelja o prenosu.

Ker te seznanitve upravitelja v času do izdaje izpodbijanega sklepa 26. 11. 2015 pritožnik ni izkazal, prvostopenjsko sodišče pa je bilo o prenosu terjatve na pritožnika obveščeno šele 10. 12. 2015, torej po izdaji izpodbijanega sklepa, pritožnik ni uspel izpodbiti ugotovitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da tedaj ni bil upnik stečajnega dolžnika. Glede na časovne meje pravnomočnosti (sodišče upošteva dejstva, ki so glede na razpoložljivo spisovno gradivo obstajala v času odločanja), zato prvostopenjskemu sodišču ni mogoče očitati zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede ugotovitve, da pritožnik ni stranka stečajnega postopka.

7. Nesprejemljivo je tudi pritožbeno stališče, da bi moralo prvostopenjsko sodišče pritožniku priznati v konkretni situaciji položaj stranskega intervenienta. Ker gre pri stranski intervenciji za pridružitev intervenienta eni od strank v postopku zaradi njegovega pravnega interesa, da stranka v sporu uspe, je v obravnavanem primeru že pojmovno izključena stranska intervencija pritožnika, saj je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 9. 11. 2015 zgolj ugotovilo dejstvo umika upraviteljevega predloga za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 10. 2. 2015 in postopek v zvezi s tem predlogom ustavilo.

8. Po 126. členu ZFPPIPP ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke (1. odstavek), upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, pa ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (2. odstavek). Že je bilo obrazloženo, da pritožnik ni niti v pritožbi izkazal, da je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa stranka stečajnega postopka. Da bi kot „udeleženec“ postopka lahko vložil pritožbo zoper sklep o ugotovitvi umika upraviteljevega predloga za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, torej kot druga oseba iz 2. odstavka 126. člena ZFPPIPP, pa bi mu moral ZFPPIPP to izrecno dopustiti. Določbe ZFPPIPP, ki urejajo prodajo premoženja stečajnega dolžnika v pododdelku 5.8.2. pa pritožbe zoper tovrstne sklepe drugim osebam, ki niso upniki stečajnega dolžnika, ne dopuščajo, ker jo izrecno ne določajo (2. odstavek 126. člena ZFPPIPP).

9. Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Ker so se v pritožbi izrecno izpostavljeni relevantni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 1. odstavkom 121. členom ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Izrek o pritožnikovih pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP in je posledica pritožnikovega neuspeha v pritožbenem postopku.