Appeal dismissed because the party was notified and the statutory fiction of service date applied correctly.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Ljubljana dismissed the appeal against a first-instance decision that rejected the appeal as time-barred. The appellant argued that the court failed to warn her about the statutory fiction of service regarding a letter left in a mailbox, claiming she was unaware of the deadline. The court ruled that the appellant had been properly notified of the service date via a separate notice, making the specific warning on the envelope irrelevant to the legal fiction established by the law.
Legislator headnote
AI generatedČetrti odstavek 142. člena ZPP; Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se vročitev šteje za opravljeno po poteku tega roka, ne glede na seznanjenost z vsebino.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Tožena stranka s sklicevanjem na ovojnico, v kateri je bilo sodno pisanje puščeno, ne more uspeti. V pritožbi namreč sama trdi, da je bila o prispelem sodnem pismu obveščena, na tem obvestilu pa je tudi opozorilo, na katerega se sklicuje in kar je skladno s citirano določbo 142. člena ZPP. Pritožbene trditve, da opozorila o fikciji vročitve ni na pisemski ovojnici, s katero ji je sodišče vročilo sklep sodišča, so zato nerelevantne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke, vloženo 5. 1. 2015 zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 1694/2013 z dne 3. 12. 2014, zavrglo.
2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. O pritožbi zoper sklep je na podlagi 366.a člena in petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica.
5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke, ki jo je vložila 5. 1. 2015, zavrglo kot prepozno, ker je ugotovilo, da je rok za pritožbo potekel v petek, 2. 1. 2015.
6. Tožena stranka se v pritožbi sklicuje na četrti odstavek 142. člena ZPP, ki določa, da se vročitev po prejšnjem odstavku (osebna vročitev fizični osebi) šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Trdi, da o tem, da se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku roka, ki ga določa zgornja zakonska določba, ni bila opozorjena, kar dokazuje s kopijo pisemske ovojnice, s katero je sodišče vročalo sklep z dne 3. 12. 2014.
7. Tožena stranka pa s sklicevanjem na ovojnico, v kateri je bilo sodno pisanje puščeno, ne more uspeti. V pritožbi namreč sama trdi, da je bila o prispelem sodnem pismu obveščena, in sicer 9. 12. 2014, na tem obvestilu(1) pa je tudi opozorilo, na katerega se sklicuje in kar je skladno s citirano določbo 142. člena ZPP. Pritožbene trditve, da opozorila o fikciji vročitve ni na pisemski ovojnici, s katero ji je sodišče vročilo sklep sodišča, so zato nerelevantne.
8. Tožena stranka se nadalje sklicuje tudi na dejstvo, da ji je bilo sodno pisanje, glede na to, da je bil 25. 12. 2014 in 26. 12. 2014 državni praznik, dejansko vročeno 27. 12. 2014, kar izhaja tudi iz poštne vročilnice.
9. Kadar naslovnik pisanja v petnajstih dneh od prejema obvestila ne dvigne, kot je to v tej zadevi, se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan 15-dnevnega roka(2). Vročitev oziroma njena fikcija nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Fikcija je namreč ravno v tem, da se vročitev šteje za opravljeno (čeprav v resnici ni), če pisanje ni dvignjeno v roku, in pride v poštev tudi za pisanja, ki jih je treba vročiti osebno(3). Namen določb o vročanju je namreč zagotoviti razumno pričakovanje, da se bo naslovnik pravočasno seznanil z vročenim pisanjem.(4) Pritožbene trditve o tem, kdaj je bilo toženi stranki pisanje dejansko vročeno, so zato neutemeljene.
10. Podatki spisa potrjujejo pritožbeno trditev tožene stranke, da je bila prvič obveščena o prispelem sodnem pismu 9. 12. 2014, kar izhaja tudi iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (pripeto k red. št. 24 spisa). Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je fikcija vročitve nastopila 24. 12. 2014, 8-dnevni rok za pritožbo pa je potekel 2. 1. 2015. Ker je tožena stranka pritožbo vložila 5. 1. 2015, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
11. Glede na navedeno in ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
Op. št. (1): Prim. 12. člen Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 93/2008, 25/2009).
Op. št. (2):. Prim. VSRS Sklep X Ips 96/2015 z dne 22. 4. 2015.
Op. št. (3): Tako tudi VSL sodba I Cpg 413/2013 z dne 18.6.2014.
Op. št. (4): Glej Galič, A., Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, 1. knjiga, komentar 143. člena, str. 571.