Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cst 132/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:CST.132.2016 AI generated

Bankruptcy court reduces debtor's income by child support obligations including those for adult children.

Case Number VSL sklep Cst 132/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the debtor's appeal to reduce their bankruptcy income by child support obligations for adult children. The debtor argued they should not pay support for children A. and B. because the amounts exceeded their income, while the court found no evidence of non-payment for children C. and D. The court ruled that the debtor must pay support for all four children based on legal documents, and any excess income from adult children's support becomes part of the bankruptcy estate if the child renounces it.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 389. člen 3. odst. 2.; ZZZDR 123. člen 1. odst. 1: Stečajni dolžnik mora iz svojih prejemkov zmanjšati zneske namenjene za preživljanje svojih otrok, tudi če so ti polnoletni; morebitni višji zneski, ki jih dolžnik ne more izplačevati, spadajo v stečajno maso.

Keywords

AI generated
bankruptcy estate child support obligations adult children income reduction stečajna masa preživninski upravičenci ZFPPIPP

Cited Legislation

AI generated
389. člen 3. odst. 2. ZFPPIPP
123. člen 1. odst. 1. ZZZDR
194. člen KZ-1
Neplačevanje preživnine je kaznivo dejanje (194. člen KZ-1).
365. člen 3. točka ZPP
121. člen 1. odstavek ZFPPIPP
338. člen 1. odstavek ZPP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopenjski sklep v izpodbijani 3. točki izreka spremeni tako, da se prejemki stečajnega dolžnika za posamezni mesec iz naslova preživninskih obveznosti zmanjšajo tudi za preživnino, ki jo je dolžnik dolžan plačevati na podlagi notarskega zapisa notarke ... z dne 29. 10. 2014 SV 1290/2014, za preživljanje svoje hčerke A., roj. ..., v znesku 50,00 EUR mesečno in za preživnino, ki jo je dolžan plačevati na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti N 57/2013 z dne 29. 4. 2013 za preživljanje svoje hčerke B., roj. ..., v znesku 100,00 EUR mesečno.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se prvostopenjski sklep v izpodbijani 3. točki izreka potrdi.

[JEDRO]

Do zneska, namenjenega za preživljanje dolžnikovih otrok, torej dolžnik ni upravičen. Če pa se polnoletni otrok odpove preživnini, znesek, ki ga predstavlja ta preživnina, spada v stečajno maso. To na načelnem nivoju pomeni, da se za znesek preživnine, kateremu se polnoletni upravičenec odpove, poveča masa, iz katere participirajo upniki dolžnika v stečaju, ne pa dolžnik sam.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v ponovnem postopku ugotovilo, da spadajo v stečajno maso dolžnika v osebnem stečaju stalni prejemki, ki jih stečajnemu dolžniku izplačujejo njegov delodajalec Ž. d. o. o. v stečaju (1. točka izreka) in izplačevalcu naložilo, da te zneske, zmanjšane za zneske iz 3. in 4. točke izreka sklepa namesto stečajnemu dolžniku plačuje v dobro fiduciarnega računa upravitelja J. (2. točka izreka). Iz 3. točke izreka sklepa izhaja, da se dolžnikovi stalni prejemki, ki jih mora izplačevalec plačevati v stečajno maso, zmanjšajo (1) za znesek mininalne dolžnikove plače, zmanjšane za davke in obvezne prispevke ter socialno varnost ter (2) za preživnino, ki jo je dolžnik dolžan plačevati za preživljanje svojih mladoletnih otrok C. in D., za vsakega po 145,00 EUR mesečno (3. točka izreka). Hkrati je odločilo, da se stalni prejemki, ki predstavljajo stečajno maso, zmanjšajo tudi za morebitne zneske, zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatev do dolžnika, ki jo predstavljajo zakonita preživnina, odškodnina za škodo, nastala zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali zgube delovne zmožnosti ter odškodnino za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal (4. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil. Uveljavljal je vse pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Predlagal je, naj pritožbeno sodišče izpodbijano 3. točko izreka razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz določila 2. točke tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP izhaja, da je iz stečajne mase izvzeta tudi preživnina, ki jo mora stečajni dolžnik plačevati za preživljanje svojih otrok in sicer v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. Ne glede na to je pritožnik sam pojasnil, bi moral na podlagi pravnomočnih odločb plačevati preživnino za:

- A. na podlagi sporazuma o plačevanju preživnine, sklenjenega v obliki notarskega zapisa notarke ... z dne 29, 10. 2014, opr. št. SV 1290/2014, v višini 50,00 EUR;

- C. na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Kranju, opr. št. IV P 484/2014, z dne 21. 5. 2015, v višini 145,00 EUR,

- D. na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Kranju, opr. št. IV P 484/2014 z dne 21. 5. 2015, v višini 145,00 EUR,

- B. na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. N 57/2013, z dne 29. 4. 2013, v višini 100,00 EUR.

Upoštevaje javno dostopna merila na spletnih straneh pa se pritožnik poteguje za to, da se mu za najstarejšo hčerko A. na znesek, ki mu ga izplačuje delodajalec, pribije 219,50 EUR, za vsakega naslednjega otroka pa po 190,61 EUR, kar skupno znese 791,33 EUR.

5. Do takih zneskov kot pribitkov na minimalno plačo pa dolžnik ni upravičen zato, ker tolikšne preživnine upoštevajoč citirane pravnomočne odločbe preživninski upravičenci od dolžnika ne morejo izterjati. Med spisovnimi podatki so navedbe, da dolžnik preživnine za A. in za B. ne plačuje. O tem, ali jo plačuje za C. in D., ni podatkov. Zneskov, ki jih je dolžnik dolžan plačevati za preživljanje svojih otrok, ne sme porabiti za svoje potrebe, zahtevkom iz naslova zakonite preživnine pa se zakoniti zastopniki mladoletnih otrok ne morejo odpovedati (prim. prvi odstavek 123. člena ZZZDR. Neplačevanje preživnine je kaznivo dejanje (194. člen KZ-1).

6. Do zneska, namenjenega za preživljanje dolžnikovih otrok, torej dolžnik ni upravičen. Če pa se polnoletni otrok odpove preživnini, znesek, ki ga predstavlja ta preživnina, spada v stečajno maso. To na načelnem nivoju pomeni, da se za znesek preživnine, kateremu se polnoletni upravičenec odpove, poveča masa, iz katere participirajo upniki dolžnika v stečaju, ne pa dolžnik sam.

7. Zato je prav, da stečajni upravitelj po en izvod tega sklepa v fizični obliki dostavi zakonitim zastopnicam mladoletnih otrok M. (materi D. in C.), K. (materi B.) in A. ter kontrolira, ali dolžnik preživninskih zneskov ne zadržuje za svoje potrebe. Sicer pa iz dolžnikove pritožbe same izhaja, da je prvostopenjski sklep napačen zato, ker mora biti premoženje stečajnega dolžnika tako, da omogoča rubež preživninske terjatve preživninskega dolžnika. Že zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pritožbi ugodilo in izpodbijano 3. točko izreka sklepa spremenilo tako, da bo dolžnik, če ne prostovoljno, pa na podlagi izvršbe lahko izpolnjeval preživninske obveznosti do vseh svojih štirih otrok.