Appeal allowed; first instance court lacked legal basis to annul enforcement order against insolvent debtor.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev o sklepu o izvršbi.

[JEDRO]

Ko je sklep o izvršbi že izdan, pa čeprav je s tem prekršena zakonska prepoved dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku, sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavrniti ali zavreči, saj za tako odločitev v zakonu ni podlage.

Iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni razvidno, kakšna vrsta terjatve je bila dolžniku naložena v plačilo in je bila za njeno izterjavo dovoljena izvršba, poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zato je treba v ta izvršilni postopek z vročitvijo sklepa o izvršbi pritegniti stečajnega upravitelja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi VL 151799/2015 z dne 8. 12. 2015 in zavrglo predlog za izvršbo.

2. Zoper sklep vlaga upnik po svojem pooblaščencu pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo razveljavitev. Pojasnjuje, da se je postopek osebnega stečaja nad dolžnico začel 30. 8. 2013, sklep o izvršbi pa je bil izdan več kot dve leti kasneje in se nanaša na terjatve, ki so nastale in zapadle po začetku stečajnega postopka. Opozarja na odločbo Višjega sodišča v Celju Cpg 138/2012 glede poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika v zvezi s premoženjem, ki je izvzeto iz stečajne mase, in na odločbo Višjega sodišča v Mariboru I Ip 392/2014 glede življenjskih stroškov stečajnega dolžnika, ter trdi, da je za te stroške izvršba dopustna. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na določbo prvega odstavka 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP in ugotovitev, da je bil zoper dolžnico s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu St 1667/2013 z dne 30. 8. 2013 začet postopek osebnega stečaja, ki še ni pravnomočno končan.

6. Pritožbenemu stališču upnika, da so terjatve, ki jih izterjuje v tem postopku, strošek stečajnega postopka, zato je izvršba dopustna, ni mogoče slediti. Drži sicer, da so v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP predpisane izjeme, v katerih se prvi odstavek ne uporablja, med drugim tudi kadar gre za zahtevek, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, vendar pa le v primeru, da ima upnik za takšno terjatev izvršilni naslov (3. točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Terjatve, ki pomeni strošek stečajnega postopka, glede na navedeno ni mogoče uveljavljati v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine niti po 3. točki niti po ostalih točkah drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.

7. Vendar pa višje sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje za razveljavitev že izdanega sklepa o izvršbi in zavrženje predloga za izvršbo v določbi prvega odstavka 131. člen ZFPPIPP ni imelo pravne podlage. Navedena določba namreč opredeljuje pravno oviro – negativno procesno predpostavko za dovolitev izvršbe, ki nastane kot pravna posledica začetka postopka zaradi insolventnosti. Ko pa je sklep o izvršbi že izdan, pa čeprav je s tem določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP prekršena, sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavrniti ali zavreči. Za takšno odločitev ni podlage niti v določbah ZFPPIPP niti v določbah ZIZ ali ZPP.

8. Po vpogledu v spis višje sodišče obenem ugotavlja, da je bil sklep o izvršbi vročen le upniku in neposredno dolžniku v osebnem stečaju, ne pa tudi stečajnemu upravitelju kot zakonitemu zastopniku dolžnika v mejah omejitve njegove poslovne sposobnosti (251. člen v zvezi s 383. členom in 386. člen ZFPPIPP). Drži sicer, kot smiselno opozarja pritožba, da se v 386. členu ZFPPIPP predpisana omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika z začetkom postopka osebnega stečaja ne nanaša na stroške, povezane z vsakdanjim dolžnikovim življenjem po začetku stečajnega postopka. Vendar pa pravil s tem v zvezi ni mogoče enostavno uporabiti v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, ki je kombiniran in kjer sklep o izvršbi vsebuje tako kondemnatorni del (plačilni nalog) kot tudi dovolilni del (dovolitev izvršbe). Iz predloga za izvršbo ni razvidno, kakšna vrsta terjatve je bila dolžniku naložena v plačilo in je bila za njeno izterjavo dovoljena izvršba (upniku na podlagi drugega odstavka 41. člena ZIZ ni treba navesti, za kakšno dolžnikovo obveznost gre; predlogu za izvršbo verodostojne listine v skladu s petim odstavkom 41. člena ZIZ niso priložene), poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zato je treba v ta izvršilni postopek z vročitvijo sklepa o izvršbi pritegniti stečajnega upravitelja (iz podatkov spisa obenem izhaja, da je bil izpodbijani sklep stečajni upraviteljici že vročen – vročilnica pri red. št. 5 spisa).

9. Višje sodišče je zaradi nepravilne uporabe prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v nadaljnjem postopku pa naj sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 8. 12. 2015 vroči stečajni upraviteljici.

10. Čeprav je upnik s pritožbo uspel, je višje sodišče glede na to, da sklep o izvršbi še ni pravnomočen, odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločitev o dovolitvi izvršbe (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri presoji uspeha v postopku je namreč odločilno načelo končnega uspeha in ne uspešnost posameznih procesnih dejanj,(1) končni uspeh pa je odvisen od tega, ali bo izvršba (pravnomočno) dovoljena.

Op. št. (1): Primerjaj, Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2006, komentar k 165. členu, str. 63 in 64.