Supreme Court dismisses appeal as conditions for admissibility under Administrative Dispute Law are not met.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a first-instance court ruling that denied a request for denationalization of property. The applicant argued that the deprivation of assets occurred unlawfully and violated personal rights, but the court found no grounds for admissibility. The court held that the applicant failed to demonstrate severe consequences or a violation of the law sufficient to meet the statutory thresholds for allowing a review.
Legislator headnote
AI generatedZUS-1 83. člen 2. in 3. odstavek; Review is not admissible unless the applicant proves severe consequences or a violation of the law, as the burden of proof lies entirely with the appellant.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Pogoji za dovoljenost revizije po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Gornja Radgona, št. 321-195/1993-295 z dne 29. 8. 2014, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 4904-4/2011/38 z dne 19. 4. 2015. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo za denacionalizacijo solastniškega deleža A. A. na nepremičninah parc. št. 3 4, 42, 13 in 7 k. o. Z. ter parc. št. 85, 91/1, 23/1, 65, in 62/3 k. o. Ž. Zavrnil pa je tudi zahtevek za odškodnino zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnin. Tožena stranka, ki je tožnikovo pritožbo obravnava le v delu, ki se nanaša na parc. št. 65 k. o. Ž., je pritožbo zavrnila.
2. Sodišče prve stopnje je za odločilno štelo, da je bilo obravnavano premoženje prejšnjemu lastniku ex lege odvzeto že 6. 2. 1945 na podlagi 1. oziroma 2. točke Odloka AVNOJ(1), da je umrl 3. 4. 1945 in se ni štel za jugoslovanskega državljana. Tožnika zato ni mogoče šteti za nadomestnega upravičenca po 11. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Zaradi razveljavljene posvojitve pa tožnika ni mogoče šteti niti za nadomestnega upravičenca po 12. členu ZDen.
3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
4. Revizija ni dovoljena.
5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).
6. Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami različnih pravnih vprašanj, povezanih z dokazno močjo sodbe Sodišča narodne časti Murska Sobota SNČ 61/45 z dne 8. 8. 1945, ki je bila izdana potem, ko je bilo obravnavano premoženje že ex lege podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ-a, ni izpolnil pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010).
7. Za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice, ki jih uveljavlja revident, posledice izpodbijanega akta, kar izhaja že iz samega besedila citirane odločbe ZUS-1. Taka pa je tudi ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. odločbe X Ips 101/2011, X Ips 472/2011, X Ips 377/2012, X Ips 385/2011, X Ips 418/2012, X Ips 11/2013 in X Ips 89/2013). Zatrjevani poseg v osebnostne pravice v zvezi z narodnostjo bivšega lastnika, ki jo navaja revident, ni posledica izpodbijane odločbe, temveč aktov o podržavljenju, zakonitost katerih pa se v postopku denacionalizacije ne preizkuša (npr. sodba Vrhovnega sodišča I Up 1004/2001). Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revident zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne more utemeljiti niti z navedbami o ponovni izgubi premoženja.
8. Ker pogoji za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.
9. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
----
(1) Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile (Ur. l. DFJ, št. 2/45).