Higher court lacks jurisdiction to decide on joinder of criminal proceedings proposed by prosecutor.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Koper dismissed the prosecutor's request to join two criminal proceedings, ruling it lacked substantive jurisdiction. The prosecutor proposed merging cases against the same defendant and legal entity handled by different district courts due to identical charges and modus operandi. The court determined that under the Criminal Procedure Act, the decision on joinder belongs exclusively to the court of first instance where the proceedings are conducted.
Legislator headnote
AI generated32. člen ZKP; 36. člen ZKP: The court of first instance holds exclusive jurisdiction to decide on the joinder of criminal proceedings, not the higher court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Višje sodišče v Kopru ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu za združitev postopkov, kot ga je višja državna tožilka podala v obtožnem aktu.
[JEDRO]
Iz postopkovnih določb (32. člen ZKP) izhaja, da je odločitev o tem, ali bo do združitve kazenskih postopkov prišlo, v pristojnosti sodišča prve stopnje.
[OBRAZLOŽITEV]
Iz podatkov spisa izhaja, da je višja državna tožilka v obtožnem aktu, ki ga je vložila pred Okrožnim sodiščem v Kopru zoper A. M. in gospodarsko družbo M. d.o.o., zaradi uvodoma navedenih kaznivih dejanj, predlagala, da „se združi obravnavanje predmetne obtožbe z obtožbo KT 252/2013 v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Novi Gorici II K 29651/2014, kjer gre za očitek istovrstnih kaznivih dejanj ter enakega modusa operandi istemu obdolžencu“. Iz navedenega izhaja, da je višja državna tožilka predlagala združitev dveh kazenskih postopkov, ki tečeta zoper istega obtoženca in isto pravno osebo pred različnima okrožnima sodiščema, in ne gre za predlog višje državne tožilke za prenos krajevne pristojnosti, kot to zmotno izhaja iz dopisa, s katerim je sodišče prve stopnje zadevo odstopilo v reševanje višjemu sodišču.
Višje sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.
Po določbi osmega odstavka 32. člena ZKP odloča o združitvi postopka sodišče, ki je pristojno za enoten postopek. Če je ista oseba obdolžena več kaznivih dejanj iz pristojnosti sodišč iste vrste, je pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek, če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka (prvi odstavek 32. člena ZKP). Iz navedenih postopkovnih določb izhaja, da je odločitev o tem, ali bo do združitve kazenskih postopkov prišlo, v pristojnosti sodišča prve stopnje.
Glede na navedeno višje sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu za združitev postopkov, kot ga je višja državna tožilka podala v obtožnem aktu, zato se je na podlagi prvega odstavka odstavka 36. člena ZKP izreklo za nepristojno.