Administrative court dismisses appeal, remands case for re-evaluation of land value affecting legal aid eligibility.

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. BPP 56/2016-2 z dne 5. 2. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

[JEDRO]

Pravilna je ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, da se pri odločanju o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tožnikovo premoženje šteje stavbno zemljišče, katerega lastnik je.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v prekrškovnem postopku zaradi kršitve javnega reda in miru ter kot oprostitev plačila sodnih taks in drugih stroškov postopka. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik lastnik več nepremičnin, med drugim tudi parc. št. 200/7 k.o. …, katere vrednost je ocenjena na 25.126,30 €. Iz podatkov o tej parceli izhaja, da zajema tako gozdno in kmetijsko kot tudi stavbno zemljišče. Ker ima tožnik od gozdnega in kmetijskega zemljišča katastrski dohodek, se kot dohodek prosilca pri ugotavljanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ti zemljišči po določbi 6. točke prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ne upoštevata kot premoženje prosilca. Stavbno zemljišče se upošteva kot premoženje prosilca v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 17. člena ZUPJS v zvezi s 14. členom ZBPP. Vrednost omenjenega stavbnega zemljišča po podatkih GURS-a znaša 25.068,00 €, kar pomeni, da presega znesek 13.862,88 €, zato se na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom ZBPP tožniku brezplačna pravna pomoč ne dodeli. Ker tožnik premoženjskega pogoja po določbah ZBPP ne izpolnjuje, se organ za brezplačno pravno pomoč ni ukvarjal z ostalimi okoliščinami v zvezi s tožnikovim premoženjskim stanjem in ne z vsebinskim pogojem za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je vrednost stavbnega zemljišča parc. št. 200/7 k.o. … v izpodbijani odločbi napačno ugotovljena, saj iz podatkov GURS-a izhaja, da je vrednost tega stavbnega zemljišča 2.699,00 € in ne 25.068,00 €, kot je navedeno v izpodbijani odločbi. Tožeča stranka smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Ne glede na to pa se brezplačna pravna pomoč ne dodeli osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre).

6. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

7. Pravilna je ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, da se pri odločanju o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tožnikovo premoženje šteje stavbno zemljišče, katerega lastnik je (1. točka prvega odstavka 17. člena ZUPJS). Po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre se namreč brezplačna pravna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V času izdaje izpodbijane odločbe je to znesek 13.862,88 €.

8. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik lastnik zemljišča s parcelno št. 200/7 k.o. … in da vrednost tega zemljišča po podatkih GURS-a znaša 25.068,00 €. Tožnik v tožbi temu nasprotuje in navaja, da je vrednost tega zemljišča ugotovljena napačno, saj iz podatkov GURS-a izhaja, da ta znaša 2.699,00 €. Sodišče je z vpogledom v javno dostopne evidence GURS ugotovilo, da to drži.

9. Glede na ta razhajanja sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje glede za odločitev relevantnih dejstev nepopolno ugotovljeno, zato je na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba razjasniti dejansko stanje glede vrednosti predmetnega zemljišča in po potrebi tudi ostale okoliščine v zvezi s tožnikovim materialnim položajem in nato ponovno odločiti o zadevi.