Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 438/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.438.2016 AI generated

Appeal allowed; first instance court erred by ordering new expert opinion when existing reports sufficed.

Case Number VSL sklep I Cp 438/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal and revoked the first-instance judgment, ordering the case to be retried. The lower court had dismissed the necessary heir's claim because she failed to pay the full advance fee for an expert valuation of the estate. The appellate court found this procedural handling incorrect because the expert reports were already completed and the heir had paid the outstanding balance, meaning the retrial only required updating existing opinions rather than commissioning new ones.

Legislator headnote

AI generated

3. člen Zakona o dedovanju; 365. člen 3. točka Zakona o pravdnem postopku: When existing expert opinions are already available and the party has fulfilled financial obligations, a court cannot err by ordering new expert proceedings for mere supplementation of the file.

Keywords

AI generated
necessary heir estate valuation advance fee expert opinion procedural error ZPP ZD

Cited Legislation

AI generated
3. člen Zakona o dedovanju
365. člen 3. točka Zakona o pravdnem postopku

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Sodišče je že v prvotnem postopku izvedence določilo, izvedenska mnenja so bila že narejena in nujna dedinja je zanje predujem in tudi manjkajoči znesek predujma že plačala. V ponovljenem postopku ni šlo za nov dokaz, temveč je bila potrebna le dopolnitev že izdelanih izvedeniških mnenj. Glede na takšno situacijo, je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je ravnalo, kot da bi prvič določilo izvedence, napačno. Šlo je namreč le za dopolnjevanje dokaznega postopka in doplačilo predujma, ki bi ga eventuelno, v primeru neplačila, sodišče lahko tudi prisilno izterjalo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine in njeno vrednost. Navedlo je ugotovitve glede oporoke, dedičev, dednih izjav, pravdnih postopkov P 1313/2013 in II 498/95 ter ugotovitev, da nujna dedinja ni dokazala, da je vrednost darila, ki ga je prejela od pokojnega, manjša od vrednosti pripadajočega ji nujnega deleža. Za dediča na podlagi oporočnega dedovanja je proglasilo zapustnikovega sina A. A., banki je naročilo, da po pravnomočnosti dobroimetje na računu zapustnika z obrestmi izplača A. A. Vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo se bo opravila uradoma.

2. Zoper sklep se pritožuje dedinja B. B. iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da Višje sodišče njeni pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Uvodoma povzema odločitev sodišča prve stopnje. Sodišče šteje, da dedinja ni dokazala, da je vrednost darila, ki ga je prejela, manjša od vrednosti pripadajočega ji nujnega deleža, ker v postavljenem roku ni plačala zahtevanega predujma. Pojasnjuje, da je po prejemu poziva za založitev predujma sodišče zaprosila za obročno plačilo predujma, prošnjo je obrazložila in dokazala, da v 15-ih dneh denarja za predujem ne more spraviti skupaj. Predlagala je, da sodišče najprej postavi izvedenca A. B. Sodišče je njeno prošnjo zavrnilo, Višje sodišče pa je njeno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zavrglo. Meni, da gre v konkretnem primeru za okoliščino, ki jo opredeljuje 153. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče potrebnih znanj za pridobitev ocene vrednosti zapuščine nima. Oceno je treba pridobiti in stroški za izvedbo dokaza bi se lahko plačali iz sredstev sodišča. Nujna dedinja ni rekla, da predujma ne bo plačala, prosila je le za obročno plačilo. Ne gre za to, da vrednosti ni dokazala. Gre za to, da v postavljenem roku ni plačala celotnega predujma.

3. Oporočni dedič v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V konkretni zadevi je bila potrebna določitev izvedencev zaradi ugotovitve vrednosti darila nujni dedinji B. B. in ugotovitve obračunske vrednosti zapuščine. Sodišče je že v prvotnem postopku izvedence določilo, izvedenska mnenja so bila že narejena in nujna dedinja je zanje predujem in tudi manjkajoči znesek predujma že plačala. V ponovljenem postopku ni šlo za nov dokaz, temveč je bila potrebna le dopolnitev že izdelanih izvedeniških mnenj. Glede na takšno situacijo, je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je ravnalo, kot da bi prvič določilo izvedence, napačno. Šlo je namreč le za dopolnjevanje dokaznega postopka in doplačilo predujma, ki bi ga eventuelno, v primeru neplačila, sodišče lahko tudi prisilno izterjalo.

6. Zaključek sodišča prve stopnje, da nujni dedinji na podlagi oporočnega dedovanja iz naslova nujnega deleža ne pripada ničesar več, ker ni dokazala, da je vrednost darila, ki ga je prejela od pokojnega, manjša od vrednosti pripadajočega ji nujnega deleža, je preuranjen, saj sodišče dokaza z izvedencem ni dokončalo.

7. Iz navedenega razloga je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ravnati v skladu z napotki, ki jih je Višje sodišče navedlo že v sklepu I Cp 3386/2014 z dne 21. 1. 2015. Nadaljnji napotki sodišču prve stopnje niso potrebni. Sodišče druge stopnje le še opozarja, da je npr. izvedenec F. že opravil cenitev tudi na dan 21. 10. 1992 (trenutek zapustnikove smrti). Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o dedovanju (ZD).