Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 601/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.601.2016 AI generated

Appeal dismissed; tax exemption requires proof of significant hardship, not just income below double minimum.

Case Number VSL sklep II Cp 601/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the plaintiff's appeal against a partial tax exemption, upholding the first-instance decision to reduce the court fee to 10.00 EUR. The plaintiff argued that her income of 450.00 EUR, being below double the minimum wage, entitled her to full exemption. The court rejected this, ruling that tax exemption is not automatic and requires proof that payment would significantly reduce living means, a condition not met here.

Legislator headnote

AI generated

11. člen Zakona o sodnih taksah; Oprostitev plačila sodnih taks ni avtomatska, ampak zahteva dokaz, da bi takojšnje plačilo ali celotni znesek občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje.

Keywords

AI generated
court fees tax exemption financial hardship minimum wage appeal procedure living means ZST-1

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
U-I-191/14-16 Ustavnega sodišča z dne 12. 2. 2015
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožbeno razlogovanje, da bi morala biti tožnica oproščena plačila sodnih taks, ker njen dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je zmoten, saj ne gre za avtomatizem. Bistveno pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je vprašanje, ali bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za tožničino preživljanje. V obravnavani zadevi je odgovor nikalen, saj je prvo sodišče tožnici odmerilo zelo nizek znesek sodne takse, tožnica pa v pritožbi tudi ni zatrdila, da bo njeno preživljanje zaradi plačila zneska v višini 10,00 EUR kakorkoli ogroženo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu tožnice za oprostitev plačila sodne takse in ji taksno obveznost znižalo na 10,00 EUR.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica, ki zatrjuje, da je taksa napačno odmerjena. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Izpostavlja, da sodišče ni upoštevalo njenega premoženjskega stanja; njen mesečni povprečni dohodek znaša 450,00 EUR in ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 562,00 EUR. Ker ne dosega dvakratnega minimalnega dohodka na družinskega člana, bi jo moralo sodišče v celoti oprostiti plačila sodne takse. Predlaga, da jo pritožbeno sodišče v celoti oprosti plačila sodnih taks.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče stranko oprosti plačila taks, ji dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje taks, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

5. Prvo sodišče je svojo odločitev oprlo na ugotovljene podatke o tožničinem premoženjskem stanju. Pritožnica že sama v pritožbi priznava, da razpolaga s 450,00 EUR mesečnega dohodka. Iz predložene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da v gospodinjski skupnosti živi sama in nima drugih preživninskih obveznosti.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi prvega sodišča in poudarja, da niso podani pogoji za tožničino celotno oprostitev plačila sodnih taks, tudi ne ob upoštevanju razlogov iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015. Institut taksne oprostitve je treba razlagati restriktivno, saj je namenjen socialno najbolj ogroženim slojem prebivalstva. Tožnice pa v ta krog ni moč uvrstiti, saj prejema dohodek in nima drugih preživninskih obveznosti, pri čemer niti ni konkretizirano izkazala, da bi v primeru plačila sodne takse v višini 10,00 EUR bilo njeno preživljanje ogroženo. Odmerjena sodna taksa je nizka in povsem ustreza premoženjskemu stanju pritožnice.

7. Pritožbeno razlogovanje, da bi morala biti oproščena plačila sodnih taks, ker njen dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, pa je zmoten, saj ne gre za avtomatizem. Bistveno pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je vprašanje, ali bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za tožničino preživljanje. V obravnavani zadevi je odgovor nikalen, saj je prvo sodišče tožnici odmerilo zelo nizek znesek sodne takse, tožnica pa v pritožbi tudi ni zatrdila, da bo njeno preživljanje zaradi plačila zneska v višini 10,00 EUR kakorkoli ogroženo.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo (11. člen ZST-1) – svojo odločitev je ustrezno obrazložilo, tožnica pa s pritožbo, glede na dohodke, s katerimi razpolaga in upoštevaje nizek znesek odmerjene sodne takse, ne more uspeti. Ob upoštevanju navedenega in ker niso bili ugotovljeni pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 350. člena istega zakona), je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 1. členom ZST-1).

Op. št. (1): Pristojnost sodnice posameznice izhaja iz 366.a člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami (v nadaljevanju: ZPP).