Bankruptcy court allows transport costs as necessary expenses but requires monthly specific claims.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the debtor's blanket request to exclude transport costs from the bankruptcy estate but allowed them as necessary expenses under specific conditions. The debtor argued that without paying for commuting, he could not fulfill his employment obligations or maintain his livelihood, as remaining funds were insufficient for both wages and travel. The court ruled that while these costs are necessary for the debtor's survival and employment, the debtor must submit a separate, itemized claim for each month with detailed justification and proof of actual expenses.
Legislator headnote
AI generatedZFPPIPP 354. odst. 1; ZFPPIPP 355. odst. 2, 9. točka: Transport costs incurred by a debtor during bankruptcy proceedings are classified as necessary bankruptcy expenses, but the debtor must submit a specific, itemized monthly claim with detailed justification and proof of actual expenses to establish their entitlement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pritožnik s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitvi stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Pritrditi je zato pritožniku, da svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo, z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, o čemer se je večkrat že opredelila tudi sodna praksa.
Vendar pa bo moral pritožnik predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej. Le tako bo mogoče presojati utemeljenost njegovega predloga za povračilo stroškov prevoza na delo in njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog dolžnika za izločitev potnih stroškov in nadomestila za prehrano zavrnilo.
2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik v delu, ki se nanaša na izplačilo potnih stroškov, ker v posledici take odločitve ne bo mogel več izpolnjevati dolžnosti do delodajalca. Višina njegovih potnih stroškov je odvisna od tega, kam ga delodajalec napoti na delo. Če ga napoti na delo v Ljubljano, znaša ta strošek med 400,00 in 500,00 EUR, če je na delu v Mariboru, pa 150,00 EUR. Iz sredstev, ki mu ostanejo iz preostanka plače 605,00 EUR je nemogoče plačati še prevozne stroške, s tem pa je ogroženo tako njegovo preživljanje kot tudi njegova zaposlitev.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da stroški prevoza na delo, ki jih dolžniku izplačuje delodajalec, po 389. členu ZFPPIPP niso izvzeti iz stečajne mase po 2. točki drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP, niti ne gre za prejemke, ki bi spadali v stečajno maso le v omejenem obsegu po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP ali po prvem odstavku 102. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 389. člena ZFPPIPP.
5. Drugače povedano: pavšalni predlog za izvzetje stroškov za prevoz na delo iz stečajne mase nima podlage v materialnopravnih določbah ZFPPIPP, ker tudi prejemki iz naslova povračila stroškov za prevoz na delo spadajo v stečajno maso v neomejenem obsegu.
6. Pritožnik pa s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitvi stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Pritrditi je zato pritožniku, da svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo, z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, o čemer se je večkrat že opredelila tudi sodna praksa (Cst 505/2013, Cst 424/2014, Cst 343/2015). Vendar pa bo moral pritožnik predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej. Le tako bo mogoče presojati utemeljenost njegovega predloga za povračilo stroškov prevoza na delo in njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.
7. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), potem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).