Appeal dismissed as procedural management ruling; no appeal allowed per ZPP provisions on non-appealable rulings.

I. Pritožba se zavrže.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

[JEDRO]

Za sklepe procesnega vodstva velja, da zoper takšne sklepe ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe. Na navedeno pravni pouk v izpodbijanem sklepu ne vpliva, saj sodišče (z napačnim pravnim poukom) ne more spremeniti kogentnih zakonskih določb.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (med drugim) odločilo, da se (objektivna) sprememba tožbe ne dopusti.(2)

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. Pritožbeno sodišče pritožbenih razlogov zaradi nedopustnosti pritožbe ne povzema.

3. Na pritožbo so odgovorili toženci, a je njihov odgovor glede na določbo prvega in drugega odstavka 366. člena ZPP neupošteven.

4. Pritožba je nedopustna.

5. Sklep, s katerim sodišče odloči, da se (objektivna) sprememba tožbe ne dopusti,(3) je sklep procesnega vodstva.(4) Za sklepe procesnega vodstva velja, da zoper takšne sklepe ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe (tretji odstavek 270. člena oziroma četrti odstavek 298. člena ZPP), prav tako pa nanje sodišče ni vezano (tretji odstavek 329. člena oziroma tretji odstavek 298. člena ZPP).(5)

6. Po 363. členu ZPP pritožba zoper sklep ni dovoljena, če je v zakonu določeno, da pritožbe ni, kot tudi če je določeno, da ni posebne pritožbe (v tem primeru se sme odločitev sodišča prve stopnje izpodbijati samo s pritožbo zoper končno odločbo). Na navedeno pravni pouk v izpodbijanem sklepu ne vpliva, saj sodišče (z napačnim pravnim poukom) ne more spremeniti kogentnih zakonskih določb.(6) Zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (1. točka 365. člena ZPP).(7),(8)

7. Odločitev, da bo o stroških pritožbenega postopka odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo, temelji na določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP.

...

Op. št. (2): Upoštevajoč 185. in 186. člen ZPP je tožba spremenjena le s privolitvijo toženca, ki jo lahko nadomesti (nadomesti privolitev) sodišče s dopustitvijo; ne gre torej za „nedopustitev“ spremembe, pač pa zgolj za ugotovitev, da tožba ni spremenjena.

Op. št. (3): tj. ugotovi, da tožba ni spremenjena.

Op. št. (4): tj. sklep, ki se nanaša na vodstvo procesa; prim. 270. člen v zvezi z 299. členom ZPP.

Op. št. (5): Navedeno seveda ne velja za tiste sklepe procesnega vodstva, s katerimi se postopek zaključi (konča), za končne odločitve, ko ne gre več za vodenje procesa, pač pa njegov (procesni) zaključek (sicer naj bi se postopek končal z meritorno odločitvijo, sodbo).

Op. št. (6): Pritožba je vsebinsko zgolj neformalen ugovor oziroma opozorilo, ki mu sodišče, če meni, da je opozorilo/ugovor utemeljen(o) oziroma predlagana rešitev smotrnejša, lahko ugodi (tako tudi Juhart v Juhart, J.: Civilno procesno pravo, Univerzitetna založba, Ljubljana, 1961, str. 442).

Op. št. (7): Pritožbeno sodišče pri tem pripominja, da v obravnavanem primeru ne le, da sploh ne gre za spremembo tožbe (zamenjava vrstnega reda obravnavanja zahtevkov (primarni, podrejeni) ni sprememba tožbe – prim. drugi odstavek 184. člena ZPP), temveč je za dokončno ureditev razmerij med strankama tudi povsem irelevantno, kateri zahtevek je primaren in kateri podrejen (edino, kar ni dovoljeno (po ZPP), je, da ni mogoče odločati o podrejenem zahtevku pred odločitvijo o primarnem zahtevku; sočasno o obeh pa je mogoče).

Op. št. (8): Pritožbeno sodišče v obravnavanem primeru (navidezno zapleteni zadevi) opozarja tako sodišče kot stranki le še na določbe prvega in drugega odstavka 11. člena ZPP (predvsem o prepovedi zlorabe pravic) ter (ne)obstoj procesnih predpostavk.