Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 30/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.30.2016 AI generated

Appeal dismissed; cash transfer between companies via individual name does not prove personal liability under Slovenian law.

Case Number VSL sodba I Cp 30/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court rejected the plaintiff's appeal against the first-instance judgment, which dismissed the claim for damages. The plaintiff argued that the defendant's bank transfer in her own name proved she acted personally and unethally, while the defendant remained silent. The court held that the presence of an individual's name on a payment order merely reflects a cash transfer between companies and does not establish personal liability or unjust enrichment.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 8. člen; Obligacijski zakonik (OZ) 131. in 190. člen: The appearance of an individual's name on a payment order for cash transfers between companies does not, by itself, prove the individual acted in their own name or bears personal liability for damages.

Keywords

AI generated
cash transfer between companies personal liability in business bank payment order interpretation unjust enrichment defense appellate court review standard

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

[JEDRO]

Denar se je med družbama prenašal gotovinsko, zato je na plačilnih nalogih ime toženke, kar pa samo po sebi ne pomeni, da je toženka poslovala s svojim denarjem, v svojem imenu in za svoj račun.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožnici plačati 3.850,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2007 dalje do plačila, v roku 15 dni; odločilo je še, da je tožnica dolžnica toženki povrniti pravdne stroške v višini 563,60 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je tožnica vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da so razlogi v sodbi protispisni (v točkah 11 do 14 obrazložitve), saj je nesporno oziroma dokazano dejstvo, da je toženka denarna sredstva dne 6. 11. 2007 v svojem imenu in za svoj račun položila na račun družbe A., d. o. o. Ni res in tudi ni bilo dokazano, da je bil denar plačan na račun te družbe v imenu in za račun družbe B., d. o. o., niti ta denarna sredstva družba A., d. o. o. ni prejela od družbe B., d. o. o., pač pa od toženke kot fizične osebe. Ravno ta denarna sredstva pa je toženka prejela od tožnice dne 6. 11. 2007. Tožnica je denar izročila toženki, ki ga kljub večkratnim telefonskim pozivom, ni hotela vrniti. Toženka je tako ravnala v slabi veri in na nepošten način, saj je vedela, da ji je tožnica izročila denarna sredstva brez podlage, s čimer je toženka neupravičeno obogatena, na strani tožnice pa obstaja prikrajšanje. Sodba je v nasprotju z listino – plačilnim nalogom z dne 6. 11. 2007, iz katerega je razvidno, da je toženka sporna denarna sredstva dne 6. 11. 2007 v svojem imenu in za svoj račun položila na račun družbe A., d. o. o., kot njeno vračilo posojila.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v okviru trditvene in dokazne podlage pravdnih strank, dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo materialno pravo, zagrešilo pa tudi ni očitanih bistvenih kršitev določb postopka.

6. Dokazna ocena sodišča prve stopnje, da je toženka dne 6. 11. 2007, ko je pri banki X, podružnica Y(1) dvignila 3.850,00 EUR z računa družbe B., d. o. o., in jih istega dne (v Zagrebu) položila na račun družbe A., d. o. o., nastopala kot pooblaščenka družbe B., d. o. o., v imenu in za račun te firme in ne v svojem imenu in za svoj račun, in da za preklic pooblastila z dne 2. 11. 2007 ni vedela, je prepričljiva in skladna z določbo 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(2) in jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in niso med seboj v nasprotju, o odločilnih dejstvih pa tudi ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami. Sodišče prve stopnje je upoštevalo dejstvo, da je na plačilnem nalogu z dne 6. 11. 2007 navedeno ime toženke in to utemeljeno obrazložilo z dejstvom, da se je denar med družbama prenašal gotovinsko, zato je na plačilnih nalogih ime toženke,(3) kar pa samo po sebi ne pomeni, da je toženka poslovala s svojim denarjem, v svojem imenu in za svoj račun.

7. Prepričljivo je tako sodišče prve stopnje zaključilo, da v ravnanju toženke ni bilo protipravnosti, zato ni njene odškodninske odgovornosti (131. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Iz posla pa tudi ni pridobila nobene koristi in na ta račun tudi ni bila obogatena, da bi bila kljub temu, da škode ni zakrivila, to dolžna povrniti (190. člen OZ).

8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Pri tožnici kot takratni bančni uslužbenki.

Op. št. (2): Katera dejstva je štelo za dokazana, je odločilo sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

Op. št. (3): Če bi na naloge navedla pravne osebe, potem bi lahko plačilo izvedli le po digitalni poti, kar bi trajalo dalj časa.