Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba II Cp 308/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.308.2016 AI generated

Appeal dismissed; small value disputes allow summary judgment without public hearing if no dispute exists.

Case Number VSL sodba II Cp 308/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the appellant's challenge to a first-instance judgment in a small-value civil dispute. The appellant argued that a public hearing (narok) was mandatory and that they had not received preparatory documents, but the respondent supported the lower court's decision. The court ruled that for small-value cases, a public hearing is not obligatory if the file shows no disputed facts and no party requests one, allowing the trial to proceed summarily.

Legislator headnote

AI generated

454. člen ZPP; 443. člen ZPP: In small-value civil proceedings, a public hearing is not mandatory if the court finds no disputed facts and no party requests it, permitting summary judgment based on documentary evidence.

Keywords

AI generated
small value disputes summary judgment procedure public hearing requirement preparatory documents appellate review standards

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V sporih majhne vrednosti oprava naroka ni obligatorna. Sodišče lahko po prejemu odgovora na tožbo in pripravljalnih vlog, ter ugotovitvi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, odloči o sporu brez razpisa naroka. V obravnavani zadevi se je prvo sodišče tega pooblastila poslužilo, saj je za takšno odločitev – da naroka ne opravi – imelo podlago v predloženi listinski dokumentaciji.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjsko sodišče je vzdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 98865/2014 z dne 21. 7. 2014 v 1. in 3. točki izreka. Tožencu je naložilo povračilo tožnikovih pravdnih stroškov v višini 106,00 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki pritožbenih razlogov posebej ne izpostavlja, poudarja pa, da mu je bila storjena krivica, ker ni prejel tožnikove pripravljalne vloge. Poudarja, da za opravo storitev s tožnikom ni sklenil nikakršne pogodbe. Graja odločitev prvega sodišča, ker je sprejelo odločitev brez opravljenega naroka.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki je nanjo podal odgovor. V odgovoru pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša povračilo pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se sodba v takšnem sporu lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Pritožba neutemeljeno izpostavlja nepravilnost odločitve prvega sodišča zaradi neoprave naroka. V sporih majhne vrednosti oprava naroka ni obligatorna. Skladno z določbo 454. člena ZPP lahko sodišče po prejemu odgovora na tožbo in pripravljalnih vlog, ter ugotovitvi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, odloči o sporu brez razpisa naroka. V obravnavani zadevi se je prvo sodišče tega pooblastila poslužilo, saj je za takšno odločitev – da naroka ne opravi – imelo podlago v predloženi listinski dokumentaciji. Kot je že pravilno izpostavilo prvo sodišče, naroka nobena od pravdnih strank izrecno ni predlagala, prav tako pa tudi nisi bili podani drugi razlogi za izvedbo naroka, izhajajoči iz 454. člena ZPP, zato je odločitev prvega sodišča, da naroka ne opravi, pravilna.

7. Pritožbena navedba, da toženec ni prejel tožnikove pripravljalne vloge, je zmotna. Tožnik je tožbo dopolnil 23. 6. 2015 – dopolnitev tožbe je sicer nosila datum 15. 10. 2014 – toženec pa je vlogo prejel 14. 7. 2015, kar izhaja iz vročilnice, pripete k list. št. 84. Toženec se na dopolnjeno tožbo ni odzval, zato je prvo sodišče v njej navedena dejstva pravilno štelo za neprerekana.

8. Pritožbeno zatrjevanje, da toženec s tožnikom ni sklenil nikakršne pogodbe, ne more imeti želene teže, saj navedeno predstavlja izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je v tovrstnih postopkih nedopusten pritožbeni razlog.

9. Glede na obrazloženo je odločitev prvega sodišča materialnopravno pravilna. V postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožnik z odgovorom na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi o pritožbi, zato stroške odgovora nosi sam (155. člen ZPP v zvezi s 165. členom istega zakona).