Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep VIII DoR 15/2016 ECLI:SI:VSRS:2016:VIII.DOR.15.2016 AI generated

Supreme Court allows review regarding whether a written agreement shortening notice period was reached.

Case Number VSRS sklep VIII DoR 15/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia permitted a review of the first-instance judgment concerning a dispute over the shortening of a notice period. The lower courts had dismissed the claim for damages, finding that an agreement to shorten the notice period existed based on the employee's termination from social insurance coverage. The applicant argued that written form is required for such an agreement and that the termination date did not prove consensus, prompting the court to allow the review to clarify legal standards.

Legislator headnote

AI generated

367a. člen ZPP; Review is permitted when the second-instance court's decision deviates from Supreme Court practice or when the law is unclear, specifically regarding whether a verbal agreement shortening a notice period is valid without written form.

Keywords

AI generated
shortening notice period verbal agreement validity social insurance termination review of judgment labor dispute procedure written form requirement Supreme Court practice

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bil v okoliščinah tega primera dosežen sporazum o skrajšanju odpovednega roka.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bil v okoliščinah tega primera dosežen sporazum o skrajšanju odpovednega roka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine, ki jo je tožnica zahtevala od tožencev zaradi nespoštovanja odpovednega roka. Presodilo je, da toženca nista kršila zakonskih določb o odpovednem roku in da je prišlo do sporazuma o skrajšanju le-tega. Potem ko sta podala odpoved pogodbe o zaposlitvi, sta se s tožnico dogovarjala o sklenitvi poravnave glede skrajšanja odpovednega roka in odpravnine. Kasneje poravnavi nista bili sklenjeni. Tožencev od 1. 3. 2011 ni bilo več na delo, zato ju je tožnica odjavila iz zavarovanja. Da je prišlo do sporazuma o skrajšanju odpovednega roka naj bi po stališču sodišča prve stopnje izhajalo iz tega, da je bil v predlogu izvensodnih poravnav določen datum 1. 3. 2011 ter da ju je tožnica odjavila iz zavarovanja z 28. 2. 2011.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo, da odjava iz zavarovanja na dan 28. 2. 2011 kaže na to, da je tožnica pristala na predlog tožencev, da jima delovno razmerje preneha z 28. 2. 2011 oziroma da od 1. 3. 2011 dalje nista več v delovnem razmerju.

3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožnica predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, ali je pisna oblika pogoj za veljavnost sporazuma o skrajšanju odpovednega roka in ali odjava iz socialnih zavarovanj dokazuje obstoj sporazuma o odpovednem roku. Meni, da odjava iz zavarovanja ne nadomešča pisnega sporazuma o skrajšanju odpovednega roka in takega sporazuma ne dokazuje. Ker sta toženca s 1. 3. 2011 samovoljno prenehala prihajati na delo, ju je morala odjaviti in jima od tedaj dalje ni več izplačevala plače. Ta datum sporazumno ni bil dogovorjen. Zaradi predčasnega odhoda tožencev so ostali začeti posli nedokončani, zaključili so jih najeti zunanji izvajalci. Postavlja tudi vprašanje, ali je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, sodišče druge stopnje pa je kršitev, ker je ni odpravilo, ponovilo. Zatrjuje namreč protispisnost, ki naj bi bila podana v navedbi sodišč, da je tožnica toženca odjavila iz zavarovanj 28. 2. 2011, čeprav iz listin izhaja, da je to storila 8. 3. 2011 za osem dni nazaj, to je z 28. 2. 1011.

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanja, razvidnega iz izreka sklepa, izpolnjeni pogoji iz 367a. člena ZPP, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.