Constitutional review of gambling law provision creating unequal treatment of non-employees.

Postopek se prekine in se vloži zahteva za presojo ustavnosti drugega odstavka 91. člena Zakona o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS).

[JEDRO]

Sodišče ocenjuje, da so podani razlogi za vložitev zahteve za oceno ustavnosti drugega odstavka 91. člena ZIS, saj navedena določba, ki določa, da se napitnina v celoti nameni le za plače zaposlenih za delovno uspešnost, postavlja druge delavce, ki sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo (opredeljene v 86. členu), s katerimi koncesionar nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, v neenakopraven položaj. Ker torej ZIS na eni strani izenačuje vse osebe, ki sodelujejo pri izvajanju iger na srečo pri koncesionarju (delavce), s tem, ko določa, da zanje veljajo vse obveznosti določene v ZIS (torej tudi študente in samostojne podjetnike obravnava na enak način kot zaposlene), na drugi strani pa jim nato odreče pravico do udeležbe pri delitvi napitnine (ki so jo s sodelovanjem pri izvajanju posebnih iger na srečo soustvarili), jih brez utemeljenega razloga postavlja v slabši položaj. Zaradi tega je, po mnenju sodišča, drugi odstavek 91. člena ZIS v neskladju z 14. členom URS.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z odločbo št. 46161-150/2014/5/02-600-10 z dne 20. 1. 2015 je Posebni finančni urad (v nadaljevanju Urad) tožeči stranki v okviru nadzora nad njenim finančnim poslovanjem naložil, da mora v roku 15 dni od prejema odločbe odpraviti kršitve drugega odstavka 91. člena v povezavi s 100. členom Zakona o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS) tako, da bo napitnino, zbrano v posebnih skrinjicah pri igralnih avtomatih, blagajni in recepciji, v celoti namenila le za plače zaposlenim za delovno uspešnost, izvzela pa samostojne podjetnike, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju in študente, ki opravljajo delo na podlagi študentskih napotnic (1. točka izreka odločbe). Tožeči stranki je naložil, da mora organu prve stopnje predložiti poročilo o postopku odprave nepravilnosti in o izvršenih ukrepih za odpravo kršitev (2. točka izreka odločbe). Odločil je, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (3. točka izreka odločbe) in še odločil o stroških postopka, ki jih je dolžna plačati tožeča stranka (4. točka izreka odločbe).

2. Svojo odločitev je Urad oprl na določbo drugega odstavka 91. člena ZIS, ki določa, da je napitnina, ki se daje v posebne skrinjice pri igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajnah in recepcijah, sestavni del prihodkov koncesionarja in se v celoti nameni za plače zaposlenih za delovno uspešnost.

3. Zoper izpodbijano odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, o kateri je odločilo Ministrstvo za finance z odločbo št. 461-21/2015/2 z dne 30. 3. 2015 in jo kot neutemeljeno zavrnilo.

4. Tožeča stranka v tožbi navaja, da ZIS v 86. členu opredeljuje pojem delavca kot osebo, ki pri posameznem koncesionarju sodeluje pri izvajanju posebnih iger na srečo. ZIS torej pojem delavca opredeljuje širše kot Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), zato je le ZIS relevanten za odločitev v konkretni zadevi. V nasprotnem bi veljajo, da tudi obveznosti, ki so določene v ZIS, kot so; da se delavci ne smejo udeleževati iger na srečo pri koncesionarju, da ne smejo sprejemati od igralcev napitnine, daril, posojil, itd., da ne smejo igralcem finančno pomagati; ne veljajo za vse delavce, ampak le za zaposlene, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na podlagi določb ZDR-1. Pravice in obveznosti, ki jih za delavce določa ZIS, so vezane na obstoj dejstva, da določena oseba sodeluje pri izvajanju posebnih iger na srečo in ne na obstoj pogodbe o zaposlitvi.

5. Organa prve in druge stopnje v obrazložitvi odločb in odgovoru na tožbo, glede svojih odločitev navajata, da ZIS v drugem odstavku 91. člena jasno določa, da se napitnina v celoti nameni za plače zaposlenih za delovno uspešnost. Zaposleni pa so (samo) osebe, ki izpolnjujejo vse pogoje za delavca po 4. členu ZDR-1 in s katerimi delodajalec sklene delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje ZDR-1 v 4. členu definira kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Občasno in začasno delo študentov pa, zaradi odsotnosti elementa stalne vključitve v celotni proces delodajalca, ne predstavlja zaposlitve in tako ne utemeljuje pravice do izplačila zbranih napitnin. Prav tako do izplačila napitnine niso upravičeni samostojni podjetniki (oziroma ekonomsko odvisne osebe, kot te obravnava tožeča stranka), saj prav tako ne gre za zaposlene osebe, kar pa ne pomeni, da jim dodatka za delovno uspešnost koncesionar ne sme izplačati iz drugih sredstev (in ne iz napitnin, zbranih na način iz prvega odstavka 91. člena ZIS).

6. Glede na navedbe strank je sodišče preučilo relevantne določbe ZIS in pri tem ugotovilo, da drugi odstavek 91. člena ZIS jasno in nedvoumno določa, da se napitnina v celoti nameni za plače zaposlenih za delovno uspešnost, medtem ko v 8. točki III poglavja (Posebne določbe za delavce v igralnici), kjer ZIS opredeljuje obveznosti delavcev, določa, da se te nanašajo na vse delavce, kar po določbi 86. člena ZIS pomeni, da se določbe o obveznostih nanašajo na vse osebe, ki sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo pri posameznem koncesionarju. ZIS torej ločuje med pojmom „delavci in zaposleni“, pri tem pod pojem „delavca“, glede na določbo 86. člena ZIS, sodijo tudi študentje in ekonomsko odvisne osebe oziroma druge osebe, ki sodelujejo pri izvajanju iger na srečo, s katerimi koncesionar nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V drugem odstavku 91. člena pa ZIS dopušča delitev napitnine le med „zaposlene“, torej le tiste delavce, s katerimi ima koncesionar sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, izvzame pa ostale (kot na primer študente in samostojne podjetnike).

7. Glede na navedeno sodišče ocenjuje, da so podani razlogi za vložitev zahteve za oceno ustavnosti drugega odstavka 91. člena ZIS, saj navedena določba, ki določa, da se napitnina v celoti nameni le za plače zaposlenih za delovno uspešnost, postavlja druge delavce, ki sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo (opredeljene v 86. členu), s katerimi koncesionar nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, v neenakopraven položaj. Ker torej ZIS na eni strani izenačuje vse osebe, ki sodelujejo pri izvajanju iger na srečo pri koncesionarju (delavce), s tem, ko določa, da zanje veljajo vse obveznosti določene v ZIS (torej tudi študente in samostojne podjetnike obravnava na enak način kot zaposlene), na drugi strani pa jim nato odreče pravico do udeležbe pri delitvi napitnine (ki so jo s sodelovanjem pri izvajanju posebnih iger na srečo soustvarili), jih brez utemeljenega razloga postavlja v slabši položaj. Zaradi tega je, po mnenju sodišča, drugi odstavek 91. člena ZIS v neskladju z 14. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS).

8. Glede na zgoraj navedeno je sodišče na podlagi 156. člena URS postopek prekinilo in ga bo nadaljevalo po prejemu odločitve Ustavnega sodišča RS o vloženi zahtevi za presojo ustavnosti drugega odstavka 91. člena ZIS.