Appeal dismissed because indictment lacked material element of danger for harmful consequences required for crime.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljane dismissed the appeal by the public prosecutor against the first-instance court's decision to reject the indictment. The prosecutor argued the lower court erred in finding the act did not meet criminal standards, while the court held the indictment failed to specify the material element of danger for harmful consequences. Consequently, the court ruled the act lacked all signs of the crime of unauthorized acquisition of business secrets under the Criminal Code.
Legislator headnote
AI generatedZKP 370.1(1), 370.1(2), 372.1(1), 373.1(1); An indictment must concretize all signs of a criminal offense, including the material element of danger for harmful consequences, otherwise the act lacks the characteristics of a crime.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Obtožni akt ne vsebuje materialnega pogoja kaznivosti, to je nevarnosti za nastanek oz. nastanek škodljive posledice oziroma dejanje zato nima vseh znakov kaznivega dejanja.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani obtožni predlog, zoper obdolženega A. A., ki mu očita, da naj bi storil kaznivo dejanje izdaje neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti po prvem odstavku 436. člena KZ-1 v skladu s 1. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo.
2. Zoper takšen sklep se je pritožila okrožna državna tožilka iz razlogov po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 373. člena ZKP, to je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in iz razloga po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 372. člena ZKP, to je zaradi kršitve kazenskega zakona in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in obtožni predlog državnega tožilstva dopusti.
3. Pritožba je neutemeljena.
4. Pritožbeno sodišče poudarja, da morajo biti v obtožnem aktu konkretizirani vsi znaki kaznivega dejanja zato da obdolženi ve, katera ravnanja se mu očitajo in se zato lahko tudi učinkovito brani. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da obtožni akt ne vsebuje materialnega pogoja kaznivosti, to je nevarnosti za nastanek oziroma nastanek škodljive posledice, kot to določa Kazenski zakonik (KZ-1B), ki je stopil v veljavo 15. 5. 2012 in ki je v petem odstavku opredelil pojem poslovne skrivnosti. Določil je, da je kot poslovno skrivnost mogoče opredeliti le tisto poslovno skrivnost, ki ima za posledico možnost nastanka hujših škodljivih posledic ali pa da so z izdajo očitno nastale škodljive posledice.
5. Pritožnica neupravičeno zatrjuje, da so podatki, ki jih je obdolženec sporočil drugim osebam poslovna skrivnost, ker so se uporabljali v obdolženčevi konkurenčni dejavnosti s.p. A. in so zato nastopile škodljive posledice za oškodovano družbo X d.o.o., ki je zaradi takšnega ravnanja obdolženca izgubila ugled in zaupanje. Takšen očitek se v obtožnem aktu ne navaja in zato očitano dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti po prvem odstavku 236. člena KZ-1. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
6. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo okrožne državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.